Tajska in Kambodža sta podpisali nov sporazum o prekinitvi ognja, s katerim naj bi končali več tednov trajajoče spopade na njuni meji zaradi ozemeljskih zahtev. Sporazum je začel veljati v soboto opoldne in zavezuje strani k spoštovanju prejšnjega dogovora.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Medtem ko Rusija in Združene države Amerike iščejo rešitev za konflikt v Ukrajini, Evropska unija poskuša dokazati svojo pomembnost, poroča nemški Junge Welt. EU se bo morala bodisi prilagoditi tej usmeritvi in priznati svojo nepomembnost, bodisi poskušati preprečiti dogovor med državama, kar bi ji omogočilo, da svetu dokaže svojo nujnost v vzhodni Evropi.

Po koncu dvomestnega foruma je Kitajska izvedla vojaške vaje okoli Tajvana, kar je sprožilo kritike na račun Kuomintanga (KMT) in župana Tajpeja, Chiang Wan-ana. Lai Rui-long iz DPP je to označil za klofuto Chiang Wan-anu. Prav tako je Huang Guo-chang obtožil predsednika Lai Ching-teja, da je napačno predstavil stranko TPP kot podpornico Putina in Xi Jinpinga, ter zahteval opravičilo, sicer bo sprožil civilno tožbo. DPP pa je kritizirala Zheng Li-wena iz KMT, ker naj bi dala prednost obisku Pekinga in srečanju s Xi Jinpingom.

Donald Trump naj ne bi pričakoval resnih rezultatov s srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi si po srečanju s Trumpom prizadeval za okrepljen pritisk ZDA na Rusijo in se ne zanaša na odobritev svojega mirovnega načrta s strani Moskve. Po srečanju s Trumpom naj bi Zelenski opravil telefonski pogovor z evropskimi voditelji.

Po besedah namestnika ruskega zunanjega ministra Sergeja Rjabkova pogajanja med Rusijo in Združenimi državami Amerike o prekinitvi ognja v Ukrajini potekajo počasi. Rjabkov je to izjavil po poročanju državne tiskovne agencije TASS. Dogajanje v Ukrajini je mogoče spremljati v živo.

Rusija je obtožila Združene države Amerike oživljanja piratstva na Karibih. Kljub temu je Vladimir Putin zaželel ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu vesele božične praznike. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je pojasnil, da Putin ne načrtuje pogovora s Trumpom.

Friedrich Merz načrtuje potovanje v Peking v prvih treh mesecih novega leta. Pred kratkim je bil tam zunanji minister in ima nekaj nasvetov.

Združene države Amerike so 3. januarja 2026 izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija je sledila večmesečnim napetostim in ameriškim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem. Po uspešnem zajetju so se zvrstili odzivi svetovnih voditeljev, ki so razdeljeni glede legitimnosti uporabe vojaške sile na tujem ozemlju. Francoski predsednik Emmanuel Macron je operacijo pozdravil in izjavil, da se je venezuelsko ljudstvo končno osvobodilo diktature. Macron je pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti ter izrazil podporo opozicijskemu kandidatu Edmondu Gonzálezu Urrutii, da prevzame vodenje države v prehodnem obdobju. Podobno navdušenje je izrazil tudi ekvadorski predsednik Daniel Noboa, medtem ko je italijanska premierka Giorgia Meloni izrazila določene pomisleke glede same narave vojaškega posredovanja. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so nanj razpisale visoko tiralico. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje korake glede oblikovanja nove vlade in stabilizacije regije.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je v uradni izjavi poudarila, da Nicolas Maduro ostaja edini legitimni predsednik države, in napovedala pripravljenost vlade na obrambo države ter njenih naravnih virov. Izjava je sledila zaostritvi razmer, v katerih so ameriške sile izvedle operacijo, ki je vodila do aretacije Madura in njegove soproge Silie Flores. Rodriguezova, ki je prva v vrsti za nasledstvo, je zahtevala njuno takojšnjo izpustitev in poudarila, da bodo naravni viri služili izključno nacionalnemu razvoju. Medtem je francoski predsednik Emmanuel Macron pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Macron je po aretaciji Madura izpostavil, da bi moral Edmundo Gonzalez Urrutia, ki ga del mednarodne skupnosti priznava kot zmagovalca volitev leta 2024, zagotoviti politično tranzicijo v državi. Francosko stališče poudarja nujnost spoštovanja volje ljudstva ob upoštevanju nove politične realnosti po ameriškem posredovanju.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Ukrajina nadaljevala z obrambo, če Rusija blokira diplomatska prizadevanja in če partnerji ne bodo prisilili Rusije, da ustavi vojno. Poudaril je, da bi si želel več pritiska ZDA na Moskvo, medtem ko Rusija opozarja na zaostritev svojega stališča v pogajanjih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v soboto odzval na obsežno operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele tamkajšnjega voditelja Nicolása Madura. Zelenski je med brifingom poudaril, da so ZDA s tem dejanjem pokazale jasen orientir glede prihodnjega ravnanja z diktatorskimi režimi po svetu. Njegove izjave so v mednarodni javnosti odmevale predvsem zaradi implicitnega namiga na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ukrajinski voditelj je v svojem nagovoru izpostavil, da če je tovrstno ukrepanje proti diktatorjem mogoče, potem Washington natančno ve, kakšni bi morali biti naslednji koraki. Čeprav Zelenski ruskega predsednika ni neposredno poimenoval, so njegovi komentarji interpretirani kot poziv k odločnejšemu ukrepanju proti Kremlju. Operacija v Venezueli po mnenju Kijeva postavlja nov precedens v mednarodni politiki in kazenskem pregonu avtoritarnih voditeljev.

Ameriške posebne enote, po poročanju medijev gre za elitno enoto Delta Force, so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle odmevno operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Novico o aretaciji je prek družbenih omrežij potrdil ameriški predsednik Donald Trump, ki je sporočil, da sta oba v ameriškem pridržanju. Operacija je bila rezultat večmesečnega načrtovanja, ki je vključevalo obveščevalne podatke agencije CIA in vaje na replikah objektov. Po navedbah virov, ki jih povzemata BBC in CBS, je misija potekala pod okriljem poveljstva za specialne operacije ameriške vojske. Čeprav ameriško ministrstvo za obrambo uradno ni razkrilo vseh podrobnosti, poročila kažejo na visoko stopnjo usklajenosti pri vdoru v objekt. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki so se stopnjevala vse od konca leta 2025.

Ameriške letalske družbe so po vojaškem napadu Združenih držav Amerike na Venezuelo odpovedale na stotine letov v karibski regiji. Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je po izvedenih zračnih napadih zaprla zračni prostor nad deli Karibov, kar je povzročilo takojšnjo zaustavitev prometa proti destinacijam, kot so Portoriko, Deviški otoki in Aruba. Ukrep neposredno vpliva na potovalne načrte številnih potnikov, saj regijo letno obišče skoraj 17 milijonov ameriških državljanov. Letalski prevozniki so se na nastale razmere odzvali z izdajo dobropisov in opozorili, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov. Vojaška operacija, ki jo je ukazala administracija predsednika Donalda Trumpa, je bila usmerjena proti strateškim ciljem v Caracasu in je privedla do zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Zaradi nestabilnih varnostnih razmer in omejitev FAA ostaja letalski promet v regiji močno oviran, neposredne povezave z Venezuelo pa so bile že predhodno prekinjene.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in razumen prenos oblasti. Maduro in njegova žena Silia Flores sta bila z helikopterjem prepeljana na ladjo, ki ju bo odpeljala v New York. Trump je dejal, da je bila operacija v Venezueli izjemno uspešna.

Zajem Nicolása Madura je sprožil mešane občutke v venezuelski skupnosti v Veliki Britaniji, od olajšanja do strahu in nelagodja. Peace Action je obsodil ameriški napad na Venezuelo kot nezakonitega. Pojavljajo se vprašanja o zakonitosti ameriškega napada in ali bi moral Trump o tem obvestiti ameriški kongres. Trump je izjavil, da Maria Corina Machado nima podpore ali spoštovanja. Pojavljajo se nova pravna vprašanja glede zajetja Madura in Trumpove napovedi, da bodo ZDA vodile Venezuelo.

V carigrajski četrti Küçükçekmece sta v sredo popoldne dva osumljenca na motociklu izvedla silovit strelski napad na skupino treh moških, ki so se nahajali na ulici. Po poročanju lokalnih oblasti sta bila v napadu dva moška smrtno ranjena in sta kasneje v bolnišnici podlegla poškodbam, tretja oseba pa je utrpela rane, vendar je zunaj smrtne nevarnosti. Policijske preiskave so razkrile, da ena izmed smrtnih žrtev sploh ni bila povezana s prvotnim sporom, temveč se je na prizorišču znašla po naključju. Napadalca sta s prizorišča pobegnila takoj po streljanju, kar je sprožilo obsežno iskalno akcijo turških varnostnih sil. Na kraj dogodka v soseski Mehmet Akif so bile nemudoma napotene reševalne ekipe in posebne policijske enote za boj proti kriminalu. Preiskovalci trenutno pregledujejo posnetke nadzornih kamer in zbirajo izjave prič, da bi ugotovili motiv za napad, ki je povzročil preplah med lokalnim prebivalstvom v enem najgosteje naseljenih predelov mesta.

Nemški preiskovalni organi so po obsežnem vlomu v poslovalnico banke Sparkasse v Gelsenkirchenu prejeli številne informacije s strani javnosti. Policija poroča o pravi »poplavi« namigov, ki bi lahko pomagali pri izsleditvi neznanih storilcev, ki so vdrli v trezorje in odtujili dragocenosti v vrednosti več deset milijonov evrov. Kljub intenzivni preiskavi in iskanju sledi na kraju dogodka storilci ostajajo na begu, banka pa do preklica ostaja zaprta za javnost. Preiskovalci se trenutno spopadajo z analizo dokaznega gradiva, pridobljenega v dneh po ropu, ki je zaradi svoje drznosti in natančne izvedbe močno vznemiril nemško javnost. Policija poziva vse, ki bi karkoli vedeli o nenavadnem dogajanju v okolici banke v času praznikov, naj podajo svoje izjave, medtem ko forenzične ekipe še vedno natančno pregledujejo prostore poslovalnice.

V nemški prestolnici so zaposleni pri mestnem misijonu (Berliner Stadtmission) ujeli moškega, ki je osumljen namernega požiga avtobusa, namenjenega pomoči brezdomcem v hladnih mesecih. Incident se je zgodil na novoletni dan in predstavlja že tretji tovrstni napad na vozni park organizacije v zadnjem obdobju. Zaposleni so domnevnega storilca zadržali do prihoda policije, ki je osumljenca nato aretirala. Napadi na tako imenovane "Kältebusse" so povzročili precejšnje ogorčenje v javnosti, saj gre za ključna vozila, s katerimi humanitarne organizacije ponoči rešujejo brezdomce pred zmrzaljo. Zaradi uničenja treh vozil je operativna sposobnost mestnega misijona močno okrnjena, kar v času nizkih zimskih temperatur neposredno ogroža življenja ljudi na ulicah Berlina. Policija trenutno preiskuje motive za zaporedne napade, medtem ko mestne oblasti obljubljajo pomoč pri obnovi voznega parka.

V amsterdamski četrti Nieuw-West sta bila v streljanju ubita dva najstnika, stara 16 in 18 let. Po podatkih nizozemske policije je mlajša žrtev prihajala iz mesta Delft, kjer je bivala v centru za prosilce za azil, medtem ko je 18-letnik živel v podobni ustanovi v Amsterdamu. Do incidenta je prišlo v večernih urah, ko so napadalci odprli ogenj na žrtvi v bližini stanovanjskega naselja. Preiskovalci trenutno preučujejo motive za dejanje, pri čemer viri blizu policije namigujejo na možnost širšega spora v ozadju, ki bi lahko bil povezan s kriminalnim podzemljem ali osebnimi zamerami. Oblasti so območje zaprle in začele obsežno iskalno akcijo za storilci, ki so s prizorišča pobegnili. Gre za enega hujših incidentov z uporabo strelnega orožja med mladimi v zadnjem obdobju, kar je ponovno sprožilo razprave o varnosti v nizozemski prestolnici.

Kidane Zekarias, eden najhujših tihotapcev ljudi, je bil izročen Nizozemski. Pred tem je pobegnil s sodišča, zdaj pa ga čaka obsežno sojenje. Obtožen je vodenja mučilnega taborišča v Libiji, kjer naj bi organiziral nogometne tekme, kjer je zmagovalna ekipa dobila "nagrado" posiliti žensko iz poražene ekipe.

V Portugaliji je bil zaboden 13-letni britanski deček. Po navedbah policije je osumljenec za dejanje nekdanji partner dečkove matere, ki je kasneje umrl v eksploziji plina. Portugalska pravosodna policija preiskuje smrt dečka in domnevnega storilca. Dogodek naj bi bil povezan z nasiljem v družini.

V indijskem mestu Faridabad sta dva moška v premikajočem se kombiju več ur surovo posiljevala 25-letno žensko, nato pa jo vrgla iz vozila na zapuščeno cesto. Po navedbah lokalne policije je žrtev pri padcu utrpela hude poškodbe glave, zaradi katerih je potrebovala dvanajst šivov. Žensko so storilci zadrževali v ujetništvu v vozilu približno dve uri, preden so jo poškodovano zapustili na cesti med mestoma Gurgaon in Faridabad. Policijska kriminalistična veja je v sredo potrdila, da so oba osumljenca že izsledili in pridržali. Preiskovalci so prav tako zasegli vozilo, v katerem se je zgodil napad. Žrtev, ki je poročena, trenutno okreva po fizičnih poškodbah, medtem ko policija nadaljuje s postopki proti napadalcema. Dogodek je v zvezni državi Haryana povzročil precejšnje ogorčenje javnosti zaradi brutalnosti napada.

Ameriška obalna straža je letos v Karibskem morju zasegla približno pol milijona funtov droge. Namesto da bi se borili s tihotapci kot z "sovražnimi borci", jih po prijetju vračajo v njihove matične države.

Švicarski tožilci so sprožili uradno preiskavo proti dvema osebama, ki sta upravljali bar v luksuznem smučarskem središču Crans-Montana, kjer je med novoletnim praznovanjem izbruhnil katastrofalen požar. V tragediji, ki se je zgodila v noči na 1. januar 2026, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, več kot sto pa je bilo poškodovanih. Preiskovalci se osredotočajo na sume kaznivih dejanj, povezanih z malomarnostjo in neupoštevanjem varnostnih predpisov, kar je privedlo do silovite eksplozije in poznejšega požara v objektu. Osumljenca, ki sta vodila priljubljen lokal Le Konstelasion, se spopadata z obtožbami zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti in ogrožanja javne varnosti. Tragedija je pretresla švicarsko javnost, saj so očividci poročali o hitrem širjenju ognja, ki naj bi se začel na stropu lokala, domnevno zaradi uporabe pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru. Oblasti v kantonu Valais nadaljujejo z zbiranjem dokazov, medtem ko se število žrtev in obseg škode še vedno natančno ugotavljata.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana so preiskovalci identificirali prve štiri žrtve katastrofalnega požara, ki je v novoletni noči uničil priljubljen bar. Po navedbah kantonalne policije so bili identificirani štirje švicarski državljani, med katerimi sta bila tudi dva mladoletnika. Njihove posmrtne ostanke so že predali svojcem. Tragični dogodek je skupno zahteval 40 življenj, medtem ko je bilo 119 oseb poškodovanih. Požar se je razplamtel v nabito polnem lokalu med praznovanjem prehoda v novo leto, kar je otežilo evakuacijo in reševanje obiskovalcev. Francosko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je med poškodovanimi 16 francoskih državljanov, devet oseb pa še vedno pogrešajo oziroma jih niso uspeli locirati. Švicarske oblasti so sprožile obsežno preiskavo proti lastnikoma bara zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Medtem ko se delo forenzikov nadaljuje, se družine žrtev in lokalni prebivalci zbirajo pred uničenim objektom, da bi se poklonili spominu na preminule. Identifikacijski postopki bodo zaradi stopnje poškodb teles po predvidevanjih policije trajali še več dni.

V ameriški zvezni državi Arizona so v nedeljo dopoldne v letalski nesreči umrli štiri ljudje, potem ko je helikopter strmoglavil v gorsko območje približno 103 kilometre vzhodno od mesta Phoenix. Po podatkih lokalnega šerifa so življenje izgubili vsi prisotni na krovu, in sicer 59-letni pilot ter tri potnice, stare 21 in 22 let. Prizorišče nesreče se nahaja na težko dostopnem terenu, kamor so reševalne ekipe prispele kmalu po dogodku. Helikopter je vzletel z vzletišča v bližnjem mestu Queen Creek, vzrok za strmoglavljenje pa za zdaj še ni znan. Preiskavo incidenta sta že prevzela ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) in Nacionalni odbor za varnost v prometu (NTSB), ki bosta ugotavljala morebitne tehnične napake ali vpliv vremenskih razmer. Oblasti so zaradi varnostnih razlogov in nemotenega dela preiskovalcev začasno omejile polete na širšem območju nesreče. Šerifov urad je ob tem izrazil sožalje svojcem žrtev.

V petek, 2. januarja 2025, je v goratem predelu ameriške zvezne države Arizona strmoglavil zasebni helikopter, pri čemer so umrle vse štiri osebe na krovu. Nesreča se je zgodila okoli 11. ure dopoldne po lokalnem času v bližini kanjona Telegraph, približno 103 kilometre vzhodno od mesta Phoenix. Lokalni urad šerifa v okrožju Pinal je potrdil, da na prizorišču niso našli preživelih. Zvezni organi so nemudoma sprožili preiskavo, da bi ugotovili vzrok nesreče v zahtevnem terenu. Identiteta žrtev in namen poleta javnosti še nista bila razkrita. Reševalne ekipe so se zaradi neprehodnosti terena soočale z logističnimi izzivi pri dostopu do razbitin plovila, medtem ko preiskovalci ameriške uprave za civilno letalstvo (FAA) in nacionalnega odbora za varnost v prometu (NTSB) zbirajo dokaze o morebitnih tehničnih napakah ali vplivu vremenskih razmer.

Po požaru v baru v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj in povzročil 119 poškodb, je Nemčija postala eno izmed glavnih reševalnih središč za pomoč. Državno tožilstvo še naprej preiskuje vzroke požara in ne izključuje možnosti malomarnosti.

V petek, 2. januarja, se je v Leningrajski oblasti na kanalu Nova Ladoga zgodila huda nesreča zračnega čolna, v kateri so umrle tri osebe. Po poročanju ruskih preiskovalnih organov je plovilo, na katerem je bilo po različnih podatkih štiri ali pet oseb, trčilo v konstrukcijo pontonskega mostu in se prevrnilo. Eden izmed potnikov je nesrečo preživel, reševalne službe pa so potrdile tri smrtne žrtve. Zahodna medregionalna preiskovalna uprava za promet pri preiskovalnem odboru Ruske federacije je zaradi dogodka že uvedla kazenski postopek. Preiskava temelji na sumu kršitve pravil o varnosti prometa in uporabe notranjega vodnega prometa, ki je povzročila smrt dveh ali več oseb iz malomarnosti. Oblasti so ob tem opozorile, da je bila navigacija za manjša plovila na vseh vodnih objektih v regiji uradno zaprta že od 15. novembra, kar pomeni, da plovilo v času nesreče sploh ne bi smelo biti na vodi.

V priljubljenem kletnem baru Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med novoletnim praznovanjem izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih uradnih podatkih zahteval najmanj 47 smrtnih žrtev. Več kot 115 oseb je bilo poškodovanih, od tega jih je več v kritičnem stanju. Zaradi stopnje poškodb so številne žrtve z opeklinami prepeljali v specializirane zdravstvene centre po celotni Evropi. Švicarske oblasti so sprožile obsežno preiskavo in razglasile petdnevno državno žalovanje. Švicarski tožilstvo je v prvi fazi preiskave ugotovilo, da so ogenj najverjetneje povzročile kresničke oziroma ročne pirotehnične svečke, ki so bile preblizu stropa. Zaradi uporabe teh sredstev je prišlo do izjemno hitrega vnetja, ki mu je sledil pojav t. i. preskoka ognja (flashover). Zdravniki opozarjajo, da so bili za obiskovalce usodni predvsem hitro širjenje dima, visoke temperature in nenaden izbruh plamenov, ki so ljudem onemogočili pravočasen umik iz kletnih prostorov. Identifikacija žrtev bo po navedbah uradnih oseb trajala več dni.

V švicarskem baru je med praznovanjem novega leta izbruhnil uničujoč požar, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 47 ljudi. Več deset oseb je utrpelo hude poškodbe in so bili zaradi kritičnega stanja nemudoma prepeljani v specializirane centre za oskrbo opeklin po celotni Evropi. Prizorišče nesreče je bilo prizorišče množičnega zbiranja ob vstopu v novo leto, ko se je praznovanje sprevrglo v tragedijo. Švicarski tožilci so po opravljeni predhodni preiskavi sporočili, da so za izbruh ognja najverjetneje odgovorne t. i. ognjemetne svečke oziroma pirotehnični pripomočki na zabavi. Preiskava se nadaljuje, da bi ugotovili morebitno odgovornost lastnikov objekta ali organizatorjev dogodka glede varnostnih standardov. Reševalne ekipe so se vso noč spopadale z ognjenimi zublji in nudile pomoč preživelim, vendar se oblasti bojijo, da bi se število žrtev lahko še povečalo glede na resnost poškodb hospitaliziranih oseb.

Na silvestrovo se je pri slovitem Brooklynskem mostu v New Yorku zbrala množica ljudi, ki je pričakovala spektakularen ognjemet, vendar so ob polnoči doživeli razočaranje. Čeprav so se na spletu razširile informacije o načrtovani prireditvi, se je izkazalo, da uradnega ognjemeta na tej lokaciji sploh ni bilo. Več deset ljudi je v prvih minutah novega leta ostalo praznih rok, saj so nasedli lažnim objavam na družbenih omrežjih. Incident je izpostavil težavo širjenja nepreverjenih informacij na spletnih platformah, ki lahko povzročijo logistične težave in slabo voljo med obiskovalci svetovnih prestolnic. Policija in mestne oblasti so kasneje potrdile, da ognjemet pri mostu nikoli ni bil v načrtu uradnega programa praznovanja, kljub temu pa so množice zaradi zavajajočih napovedi zasedle območje v pričakovanju vizualnega spektakla, ki ga ni bilo.

V New Yorku se je ob prehodu v novo leto na Brooklynskem mostu zbrala množica ljudi, ki so na podlagi napačnih informacij na spletu pričakovali spektakularen ognjemet. Kljub velikemu številu obiskovalcev, ki so se na lokaciji zbrali že ure pred polnočjo, se ob vstopu v novo leto ni zgodilo nič. Razočarani turisti in domačini so kmalu ugotovili, da uradni dogodek na tej lokaciji sploh ni bil načrtovan. Incident je povzročil precejšnjo zmedo in nezadovoljstvo med obiskovalci, ki so verjeli objavam na družbenih omrežjih in ne neuradnih spletnih straneh. Mestne oblasti v New Yorku so kasneje pojasnile, da so bili glavni ognjemeti organizirani drugje, predvsem nad Kipom svobode in v Centralnem parku, medtem ko Brooklynski most letos ni bil predviden kot prizorišče pirotehničnega spektakla. Dogodek poudarja vse večjo težavo širjenja nepreverjenih informacij prek spletnih platform, ki lahko vodijo do logističnih težav in razočaranja javnosti.

Požar je izbruhnil med novoletno zabavo v priljubljenem baru Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, manj kot dve uri po polnoči. Po zadnjih podatkih naj bi umrlo več deset ljudi, okoli 100 pa je bilo poškodovanih.

V bližini starodavnega inkovskega mesta Machu Picchu v perujskih Andih je prišlo do tragične železniške nesreče, ko sta na progi, ki vodi do te priljubljene turistične točke, čelno trčila dva turistična vlaka. Po zadnjih uradnih podatkih je v nesreči življenje izgubila ena oseba, najmanj štirideset potnikov pa je bilo ranjenih. Reševalne ekipe so nemudoma odšle na teren, da bi oskrbele poškodovane in jih prepeljale v lokalne bolnišnice. Večina obiskovalcev dostopa do svetovno znane arheološke znamenitosti prav z vlakom, zato so tovrstne proge močno obremenjene. Preiskava o vzrokih za čelno trčenje dveh kompozicij na istem tiru še poteka, oblasti pa preverjajo morebitne napake v signalizaciji ali človeški faktor. Incident je povzročil začasno ustavitev železniškega prometa na tem območju, kar je vplivalo na potovalne načrte številnih tujih turistov.

V bližini svetovno znanega arheološkega najdišča Machu Picchu v Peruju je v torek prišlo do trčenja vlakov, v katerem je bilo poškodovanih sedem kanadskih državljanov. Kanadska ministrica za zunanje zadeve Anita Anand je sporočila, da njihovi uradniki že nudijo konzularno pomoč poškodovanim in so v tesnem stiku z lokalnimi oblastmi. Po prvih informacijah ministrstva Kanadčanom nudijo vso potrebno oskrbo, obenem pa Kanada izraža solidarnost s prebivalci Peruja v teh težkih trenutkih. Nesreča se je zgodila na priljubljeni turistični železniški progi, ki vodi do inkovskega mesta, vzroki za trčenje pa za zdaj še niso uradno potrjeni. Kanadske oblasti pozorno spremljajo situacijo in bodo javnost obveščale o morebitnih novih podrobnostih glede zdravstvenega stanja svojih državljanov in okoliščin dogodka. Perujske reševalne službe so bile na kraju nesreče takoj po dogodku, da bi oskrbele vse udeležence trčenja.

Glavna tožilka švicarskega kantona Valais Beatrice Pilloud je v današnji izjavi za javnost sporočila, da uničujoč požar v baru v smučarskem letovišču Crans-Montana ni bil podtaknjen. Požar je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah med praznovanjem novega leta v enem izmed najbolj priljubljenih predelov smučišča, kar je povzročilo precejšnjo premoženjsko škodo in prekinitev turističnih dejavnosti. Švicarski preiskovalci so po temeljiti analizi prizorišča in zbranih dokazov ugotovili, da dogodek ni bil posledica namernega dejanja ali sabotaže. Preiskava, ki jo je vodilo lokalno tožilstvo, se je osredotočila na iskanje morebitnih tehničnih napak ali malomarnosti, ki bi lahko privedle do vžiga sredi prazničnega dogajanja. Čeprav točni vzroki za nastanek ognja še niso bili v celoti razkriti javnosti, odločitev tožilstva o izključitvi namernega požiga prinaša določeno olajšanje za lokalno skupnost in lastnike objektov. Smučarsko letovišče Crans-Montana v kantonu Valais sicer velja za eno prestižnejših destinacij, kjer se v času novoletnih praznikov zadržuje veliko število tujih turistov.

Po požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval med 40 in 47 življenj ter poškodoval več kot 100 ljudi, švicarske oblasti aktivno delajo na identifikaciji žrtev. Italijanski zunanji minister je poročal o najmanj 47 smrtnih žrtvah. Camille Rast, švicarska alpska smučarka, ki prihaja iz istega kantona, je svojo prebojno zmago na svetovnem pokalu posvetila žrtvam požara.

V priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do tragičnega požara v baru Le Constellation, ki je zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev. V času nesreče je bilo v objektu več kot 100 ljudi, ki so praznovali prihod novega leta. Poleg številnih mrtvih poročajo tudi o več deset hudo poškodovanih osebah, med žrtvami pa so po navedbah lokalnih oblasti tudi tuji turisti. Preiskava o vzroku nesreče še poteka, vendar prve ugotovitve kažejo, da bi lahko požar oziroma eksplozijo povzročila pirotehnična sredstva, natančneje ognjemet na steklenici šampanjca. Policija kantona Valais je potrdila, da je ogenj v trenutku zajel prostore, kar je obiskovalcem onemogočilo varen umik. Reševalne ekipe so na prizorišču našle opustošenje, identifikacija žrtev pa še vedno poteka, saj oblasti zaradi obsežnosti nesreče še ne morejo podati končnega števila preminulih.

Guverner Hersonske oblasti pod ruskim nadzorom Vladimir Saldo je sporočil, da je bilo v ukrajinskem napadu na vas Horli ubitih več oseb, pri čemer je bilo več kot 19 trupel zaradi močnega termičnega učinka skoraj popolnoma uničenih. Po njegovih besedah so od žrtev ostali le posamezni fragmenti, kar otežuje identifikacijo. Napad se je zgodil v prvih minutah novega leta, ko so ukrajinske oborožene sile uporabile strelivo z vnetljivimi zmesmi visoke temperature. Ruski viri navajajo, da je skupno število žrtev napada na lokalno kavarno in hotel naraslo na 28, več kot 60 oseb pa je bilo ranjenih. Ukrajinska stran naj bi pri napadu uporabila sredstva, ki so običajno namenjena uničevanju utrjenih bunkerjev. Lokalni organi nadaljujejo z delom na kraju dogodka in poskušajo identificirati žrtve, medtem ko se podatki o končnem številu ranjenih še dopolnjujejo.

Rusko ministrstvo za obrambo je v soboto, 3. januarja 2026, uradno potrdilo, da so ruske oborožene sile prevzele nadzor nad naseljem Bondarne v Donecki ljudski republiki. Operacijo so izvedle enote vojaške skupine 'Jug', ki so z aktivnim delovanjem s tega območja izrinile ukrajinske obrambne sile. Ta napredek predstavlja nadaljevanje ruske ofenzive na vzhodu Ukrajine, kjer sile Moskve skušajo sistematično zasesti strateško pomembne točke v donbaški regiji. Zasedba Bondarnega se vpenja v širši okvir ruskih vojaških prizadevanj za utrditev položajev v Donecku. Po navedbah uradnih virov v Moskvi so njihove enote v zadnjih dneh okrepile ofenzivne dejavnosti na več odsekih fronte. Dogodek odraža stopnjevanje spopadov na tem območju, medtem ko ukrajinska stran še naprej izvaja obrambne operacije, da bi preprečila nadaljnje prodiranje ruskih sil v notranjost države.

Analitiki ameriške revije The National Interest so ocenili, da bi Ukrajina lahko izgubila nadzor nad strateško pomembnim pristaniškim mestom Odesa, v kolikor se oblasti v Kijevu ne bodo pripravljene vključiti v poštena mirovna pogajanja z Rusko federacijo. Avtorji prispevka poudarjajo, da so nedavni ruski napadi na vojaške in infrastrukturne cilje v mestu jasno sporočilo Moskve, da ne namerava popustiti pri izvajanju vojaškega pritiska. Izguba Odese bi za Ukrajino pomenila popolno izgubo dostopa do Črnega morja, kar bi državo naredilo v celoti odvisno od logistične in ekonomske pomoči Zahoda oziroma Evropske unije in Združenih držav Amerike. Medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski konec decembra nakazal pripravljenost na določeno obliko dialoga po predhodnih posvetovanjih z zahodnimi partnerji, nekateri ameriški vojaški opazovalci, kot je nekdanji obveščevalec Scott Ritter, menijo, da so možnosti za diplomatsko rešitev vse manjše. Ritter je ob tem izpostavil nedavne ukrajinske napade na rusko ozemlje kot dejavnik, ki dodatno zaostruje stališče Moskve glede statusa ukrajinskih oblasti kot sogovornika. Rusija naj bi po navedbah v članku Odeso obravnavala kot ključno strateško točko, katere zavzetje bi lahko korenito spremenilo potek konflikta v korist Kremlja.

Združene države Amerike so v soboto izvedle serijo letalskih in raketnih napadov na tarče v Venezueli, kar je povzročilo civilne in vojaške žrtve. Po poročanju lokalnih oblasti in razpoložljivih posnetkih so eksplozije odjeknile na več lokacijah v prestolnici Caracas, od koder se vijejo gosti oblaki dima. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem potrdil, da so ameriške sile v okviru operacij zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar predstavlja dramatičen zasuk v dolgoletnih napetostih med državama. V odziv na napade je venezuelska vlada v Caracasu razglasila izredno stanje na celotnem ozemlju države. Poročila navajajo, da so bili v napadih ubiti vojaki in civilisti, čeprav natančno število žrtev še ni potrjeno. Napadi so se zgodili v času močno zaostrene retorike Washingtona, ki je že pred tem nakazoval možnost kopenske invazije in vojaškega posredovanja proti Madurovemu režimu, ki ga ZDA označujejo za narkoterorističnega.

V ukrajinski prestolnici Kijev potekajo novi krogi intenzivnih posvetovanj med ukrajinskimi oblastmi ter njihovimi evropskimi in ameriškimi zavezniki. Osrednja tema pogovorov je oblikovanje varnostnih jamstev, ki bi Ukrajini zagotovila stabilnost v primeru morebitnega dogovora o premirju ali končanju vojne z Rusijo. Po navedbah predsednika Volodimirja Zelenskega je udeležbo na srečanju potrdilo petnajst držav, prisotni pa so tudi visoki predstavniki Evropske unije in zveze Nato. Medtem ko so evropski svetovalci za nacionalno varnost v Kijevu fizično prisotni, se je ameriška delegacija pogovorov udeležila prek videopovezave. Srečanje predstavlja ključno pripravo na vrh t. i. koalicije voljnih, ki bo prihodnji teden potekal v Franciji. Diplomatska prizadevanja se stopnjujejo v senci decembrskih pogovorov Zelenskega z Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer so razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu, vendar nekatera občutljiva vprašanja ostajajo odprta. Moskva je na dogajanje odgovorila z napovedjo zaostritve svojega stališča, pri čemer ruska stran Kijev obtožuje domnevnih napadov z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina in civilne cilje. Kljub ruskim trditvam so ameriški obveščevalni viri predhodno ocenili, da ukrajinske sile niso ciljale Putinove rezidence.

Več eksplozij je pretreslo Caracas. Venezuelanska vlada je Združene države obtožila vojaškega napada na cilje v Venezueli in podala ostre obtožbe.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v noči na 3. januar 2026 nad ozemljem Ruske federacije in akvatorijem Azovskega morja prestregle in uničile 22 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa. Po uradnih podatkih je bilo največ dronov, skupno 12, sestreljenih nad polotokom Krim, šest nad Krasnodarskim krajem, dva nad Rostovsko oblastjo ter po eden nad republiko Adigejo in nad Azovskim morjem. Guverner Rostovske oblasti Jurij Sljusar je potrdil, da je v naselju Semeno-Kamišenska v Čertkovskem okrožju prišlo do manjše materialne škode. Zaradi padlih delov dronov so bila na več stanovanjskih hišah razbita okna, poškodovan pa je bil tudi električni daljnovod. O morebitnih žrtvah ali poškodovanih osebah v ostalih regijah oblasti niso poročale. Napad sledi intenzivnemu valu ukrajinskih operacij z droni, ki so se v dneh okoli novega leta stopnjevale v globino ruskega ozemlja.

V Venezueli so po stopnjevanju napetosti in ameriških zračnih napadih ulice v prestolnici Caracas in drugod po državi ostale skoraj povsem prazne. Prebivalci se po poročilih s terena spopadajo z mešanico nejevere, strahu in živčnosti, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal zajetje in odhod Nicolása Madura iz države. Novica o domnevnem koncu Madurovega režima je prebivalce presenetila, vendar je med njimi prisotna močna previdnost zaradi morebitnih novih vojaških posredovanj. Atmosfera v državi je napeta, saj številni državljani sprva niso verjeli novicam o Trumpovi objavi, nekateri so jih celo označili za neresnične. Kljub temu se je dejavnost v javnem prostoru močno zmanjšala, saj se ljudje izogibajo gibanju na prostem zaradi tveganja, ki ga prinaša vojaška prisotnost in negotova politična prihodnost države. Razmere ostajajo nepredvidljive, medtem ko mednarodna javnost čaka na nadaljnje potrditve o statusu venezuelskega vodstva.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil videoposnetek, ki prikazuje ameriške zračne napade na cilje v Venezueli. Videoposnetek, ki traja približno minuto in pol, vključuje posnetke bombardiranja, spremlja pa ga pesem 'Fortunate Son' skupine Creedence Clearwater Revival. Omenjena skladba je postala simbol obdobja vietnamske vojne in se pogosto uporablja v kontekstu vojaških operacij ZDA. Objava, ki se je pojavila v soboto, 3. januarja, je sprožila številne odzive v mednarodni javnosti, saj neposredno prikazuje vojaško delovanje ameriških sil pod Trumpovim vodstvom. Gre za stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer ameriški predsednik uporablja vizualno gradivo napadov za komunikacijo s svojimi privrženci na spletu. Za zdaj Bela hiša ni podala dodatnih podrobnosti o specifičnih ciljih, prikazanih na posnetku, vendar objava potrjuje aktivno vojaško vpletenost ZDA v regiji.

Sile Združenih držav Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških oblasti bodo Maduru, ki so ga po aretaciji prepeljali v ZDA, sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji. Dogodek je v Caracasu sprožil mešane odzive, saj so nekateri prebivalci proslavljali konec režima, drugi pa proti ameriškemu posredovanju ostro protestirali. Strmoglavljenje Madura je povzročilo precejšen politični vakuum v državi, ki jo že leta pestita gospodarska kriza in zatiranje opozicije. Medtem ko ameriški predsednik Donald Trump napad označuje za uspeh pri zagotavljanju varnosti v regiji, ostaja vprašanje prihodnjega vodstva Venezuele odprto. Številni opozicijski voditelji so po lanskih spornih volitvah zapustili državo, zato trenutno ni jasnega naslednika, ki bi lahko prevzel nadzor nad državo po padcu Madura. Operacija korenito spreminja geopolitično ravnovesje v Latinski Ameriki in predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih napetosti med Washingtonom in Caracasom.

Nemški kancler Friedrich Merz je po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil izjavil, da je Maduro svojo državo pahnil v pogubo. Pri tem je poudaril, da je aretacija sporna.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle neposreden vojaški napad na Venezuelo, v katerem so po navedbah iz Washingtona zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki naj bi se po Trumpovih besedah odvila silovito in hitro, je povzročila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da napad nima podlage v mednarodnem pravu in je verjetno v nasprotju tudi z ameriško ustavo, saj temelji izključno na lastni varnostni strategiji Trumpove administracije. Rusija je ostro obsodila ameriško posredovanje, medtem ko so se venezuelske oblasti v Caracasu že uradno pritožile Varnostnemu svetu Združenih narodov. Trump je dogodek opisal v senzacionalističnem tonu in ga primerjal s televizijsko oddajo, s čimer je še dodatno razvnel diplomatske napetosti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti, med katerimi so ZDA postopoma krepile vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti narkoterorizmu.

Združene države Amerike so izvedle napad na Venezuelo, aretirale Nicolása Madura in ga obtožile narko-terorizma. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je dejal, da je napad kršitev ameriškega in mednarodnega prava ter ga označil za vojno dejanje. Maduro naj bi bil na poti v New York, kjer mu bodo sodili. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ameriški napad ocenil kot nevaren precedens in poudaril pomen spoštovanja mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Varnostni svet ZN bo v ponedeljek razpravljal o Venezueli. Obstaja možnost, da bo Maduro med sojenjem v ZDA pristal v newyorškem zaporu.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika izrazil globoko zaskrbljenost zaradi vojaških napadov Združenih držav Amerike na tarče v Venezueli. Guterres je opozoril, da tovrstna enostranska dejanja pomenijo kršitev mednarodnih norm in bi lahko ustvarila nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Po njegovih besedah uporaba vojaške sile zunaj okvirov mednarodnega prava ogroža regionalno stabilnost in suverenost držav. Napad se je zgodil v kontekstu močno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevali skozi celotno leto 2025. Združene države Amerike so pod upravo predsednika Donalda Trumpa svojo vojaško dejavnost utemeljile z bojem proti kriminalnim tolpam, kot je Tren de Aragua, ki so jih označile za teroristične organizacije. Kljub temu so Združeni narodi poudarili nujnost reševanja sporov prek diplomatskih poti in spoštovanja listine ZN, saj bi nadaljnje stopnjevanje konfliktov lahko privedlo do humanitarne katastrofe v regiji.

Vladajoča Združena socialistična stranka Venezuele (PSUV) je pozvala k takojšnji in splošni mobilizaciji svojega članstva po vojaškem napadu Združenih držav Amerike na to južnoameriško državo. Vodstvo stranke je javnost obvestilo, da so ameriške sile v zgodnjih jutranjih urah izvedle ofenzivo, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah stranke so ju pripadniki ameriških sil ugrabili in odpeljali iz države, kar je Washington kasneje tudi potrdil. Politično vodstvo v Caracasu od ameriške vlade pod vodstvom Donalda Trumpa zahteva takojšnjo vrnitev predsednika Madura in dokaz o njegovem zdravstvenem stanju oziroma tako imenovano potrdilo o življenju. Dogodek je sprožil izredno stanje v državi, stranka PSUV pa poziva prebivalstvo na ulice, da bi zaščitili suverenost države pred tujim posredovanjem. Napetosti med državama so se stopnjevale že dalj časa, današnja akcija pa predstavlja neposreden vojaški poseg v politično vodstvo Venezuele.

Bela hiša je v soboto zvečer uradno potrdila izvedbo obsežne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriške administracije so priprave na ta neobičajen poseg, ki velja za eno najobsežnejših ameriških vojaških akcij v Latinski Ameriki po letu 1989, trajale več mesecev. Maduro je bil po zajetju odpeljan na neznano lokacijo, kar je sprožilo val mednarodnih odzivov in protestov. Zaradi ameriškega posredovanja in odstranitve venezuelskega voditelja so se v več evropskih mestih, vključno s Hamburgom, zbrali protestniki, ki nasprotujejo ravnanju administracije predsednika Donalda Trumpa. Na ulicah Hamburga se je kljub sneženju zbralo približno 300 ljudi, ki so obsodili »ugrabitev« Madura in vojaško agresijo na suvereno državo. Čeprav podrobnosti samega napada še prihajajo v javnost, je jasno, da dogodek korenito spreminja geopolitično sliko regije in stopnjuje napetosti med Washingtonom in zavezniki venezuelskega režima.

Po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ZDA so po več kot 100 mestih po Združenih državah Amerike potekali protivojni protesti. Protesti so potekali tudi v Indiani in Grand Rapidsu, kjer so protestniki pozivali k miru v Venezueli.

V venezuelski prestolnici Caracas so se zbrali številni protestniki, ki zahtevajo izpustitev Nicolása Madura, potem ko so ga v odmevni operaciji zajele ameriške sile. Napetosti v državi so se stopnjevale po tem, ko so Združene države Amerike izvedle vojaško posredovanje, ki ga je pred tem napovedal predsednik Donald Trump. Medtem ko podporniki socialističnega režima na ulicah izražajo nasprotovanje ameriškemu posredovanju, je opozicijska voditeljica María Corina Machado objavila pismo, ki dodatno osvetljuje politično dogajanje v državi po Madurovem padcu. V Washingtonu se medtem vrstijo politični odzivi; demokratski kongresnik Joaquin Castro je opozoril na tveganja vojaških napadov in spomnil na neuspešna prizadevanja kongresa, da bi s posebno resolucijo preprečili Trumpovo stopnjevanje vojaških operacij v regiji. Razmere v Venezueli ostajajo nestabilne, saj zajetje dosedanjega voditelja odpira vprašanja o prihodnji ureditvi države in vlogi mednarodne skupnosti pri stabilizaciji razmer.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, so se v soboto zbrale množice protestnikov, ki so izrazile podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Do shodov je prišlo po objavi informacij in videoposnetkov na družbenih omrežjih, ki nakazujejo, da so Madura skupaj z njegovo soprogo Cilio Flores pridržale sile Združenih držav Amerike. Podporniki so se zbrali v okolici predsedniške palače Miraflores, kjer so vzklikali gesla proti ameriški agresiji in zahtevali izpustitev predsednika. Medtem ko v Caracasu vlada napetost zaradi domnevnega zajetja državnega vrha, so se na dogodke odzvali tudi tuji politiki. Župan Lime Renzo Reggiardo je javno pozdravil novico o padcu Madurovega režima in izrazil solidarnost z venezuelskim ljudstvom. Razmere v državi ostajajo negotove, saj uradne potrditve o natančnih okoliščinah pridržanja s strani vpletenih držav še ni, dogajanje pa je sprožilo buren odziv tako domače kot mednarodne javnosti.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v Teheranu ukazal varnostnim silam, naj ostro ukrepajo proti protestnikom, ki jih je označil za izgrednike. V prvem javnem odzivu na večdnevne protivladne demonstracije je Hamenej poudaril, da pogovori s tistimi, ki povzročajo nemire, niso več mogoči in da jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je v nasilju, ki spremlja proteste zaradi gospodarske krize in padca vrednosti iranskega riala, do zdaj umrlo najmanj deset ljudi. Hamenej je za nemire v državi znova okrivil zunanje sovražnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Iranski predsednik je ob tem izjavil, da se država nahaja v obsežni vojni z ZDA, Izraelom in Evropo. Po navedbah iranskega vrha naj bi tuje sile podpihovale trgovce in lastnike trgovin k skandiranju gesel proti islamu in islamski republiki. Izjava vrhovnega voditelja po oceni analitikov predstavlja neposredno dovoljenje varnostnim strukturam za uporabo agresivnih metod pri zatiranju uporov. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po opozorilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede iranskega ravnanja.

Venezuelski izseljenci v Združenih državah Amerike in Čilu so z navdušenjem sprejeli novico o prijetju predsednika Nicolása Madura, ki so ga izvedle ameriške vojaške sile. V Doralu na Floridi se je množica zbrala v kultnem lokalu El Arepazo, ki velja za središče venezuelske skupnosti, kjer so proslavljali konec njegove vladavine. Podobni prizori so se odvijali v čilski prestolnici Santiago, kjer so tisoči Venezuelcev s trobljenjem, zastavami in vzkliki svobode zasedli mestne ulice. Operacija ameriške vojske, ki je privedla do padca režima, je sprožila spontana praznovanja po celotni latinskoameriški regiji in v ZDA. Protestniki so z razbijanjem po posodah, znanem kot cacerolazos, izražali olajšanje nad koncem dolgoletnega političnega in gospodarskega pritiska. Čeprav so Madura v preteklosti podpirali določeni regionalni voditelji, je njegovo prijetje simbolno končalo obdobje, ki so ga zaznamovali očitki o pomanjkanju demokracije in avtoritarnem vodenju države.

V več mestih po Venezueli in Združenih državah Amerike so se v soboto pričeli protesti, uperjeni proti vojaškim akcijam Washingtona v latinskoameriški državi. Venezuelski državljani so se na poziv predsednika Nicolása Madura zbrali na ulicah, da bi izrazili nasprotovanje ameriški agresiji in podprli aktualno oblast. Po poročanju televizijske postaje Telesur so mobilizacije odgovor na nedavne poteze ameriške administracije, ki jih protestniki označujejo za neposreden poseg v suverenost države. Istočasno so bile za soboto napovedane demonstracije tudi znotraj meja Združenih držav Amerike, kjer so aktivisti organizirali shode proti morebitni ali začeti vojaški operaciji svoje države v Venezueli. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom, pri čemer venezuelski mediji poudarjajo enotnost ljudstva pri obrambi domovine pred tujimi pritiski. Protesti so potekali v mirnem ozračju, vendar z močnimi političnimi sporočili proti imperializmu.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral domnevno ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki naj bi jo izvedle Združene države Amerike. Brazilija je dejanje označila za kršitev suverenosti Latinske Amerike in Karibov ter poudarila, da takšne poteze pomenijo prestopanje "rdeče črte" v mednarodnih odnosih. Po poročanju lokalnih virov je dogodek sprožil obsežne nemire na ulicah venezuelske prestolnice Caracas, kjer se je zbrala množica ogorčenih podpornikov predsednika Madura. Brazilski vrh je opozoril, da gre za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve neodvisne države, kar bi lahko povzročilo dolgotrajno nestabilnost v regiji. Odnosi med Venezuelo in Združenimi državami Amerike so bili sicer že dlje časa napeti zaradi predhodnih obtožb o načrtovanju vojaških napadov na venezuelsko ozemlje.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump izrazil prepričanje, da sta strani bližje dogovoru o Ukrajini kot kadarkoli prej. Povedal je, da se sooča s težavami glede ozemeljskih vprašanj, a verjame, da jih bo rešil. Razkril je tudi, da mu je Vladimir Putin dejal, da želi uspeh Ukrajine in da bo pomagal pri njeni obnovi. Po mnenju nekaterih analitikov pa naj bi Trump razumel, da zavlačevanje z rešitvijo situacije v Ukrajini slabi položaj Kijeva v pogajanjih.

Pred načrtovanim srečanjem z Donaldom Trumpom se je Volodimir Zelenski posvetoval z Ursulo von der Leyen in evropskimi voditelji glede možnih rešitev za ruski agresivni vojni. Medtem ko je Zelenski menil, da je varnostni sporazum med Ukrajino in ZDA skoraj končan, je Trump izjavil, da Zelenski nima "nič", dokler ga on ne odobri.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Rusko gospodarstvo se letos sooča z vse večjimi izzivi, vključno z nenadzorovano inflacijo, naraščajočim proračunskim primanjkljajem zaradi visokih vojaških izdatkov in zmanjšanjem prihodkov od nafte in zemeljskega plina. Gospodarska rast je prav tako upočasnjena.

Britanski premier Keir Starmer se je s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom pogovarjal o Ukrajini in Gazi v telefonskem pogovoru, ki bo verjetno njun zadnji v letu 2025.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bodo ukrajinske oborožene sile zapustile Donbas le, če bo ruska vojska storila enako. Kremelj ni izključil vzajemnega umika vojsk in nadzora varnosti v regiji s strani ruske garde in policije.

Na Floridi je potekalo srečanje med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi izrazil željo po povečanju pritiska ZDA na Rusijo, medtem ko naj Trump ne bi pričakoval pomembnih rezultatov od pogovorov. Po srečanju naj bi sledil telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Glavna tema pogovorov je bila situacija v Donbasu.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na razpis referenduma o mirovnem načrtu Donalda Trumpa. Trump je dejal, da Zelenski "nima ničesar, dokler tega ne odobri on" in napovedal, da bo kmalu govoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski namerava s Trumpom na srečanju na Floridi razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, ki so ključna pri pogajanjih za končanje vojne z Rusijo.

V bližini kraja Zevenaar na Nizozemskem se je v soboto zjutraj zgodila huda prometna nesreča, v kateri je potniški vlak trčil v osebno vozilo. Avtomobil, v katerem sta bila dva odrasla in dva otroka, je zaradi izjemno poledenelih cest zdrsel skozi zapornice neposredno na železniške tire v trenutku, ko je mimo pripeljal vlak. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo trčenje silovito, vendar so se vsi štirje potniki v vozilu izognili najhujšemu, čeprav so jih zaradi poškodb nemudoma prepeljali v bolnišnico. Zaradi nesreče je bil železniški promet med krajema Arnhem in Winterswijk popolnoma ustavljen, kar je povzročilo precejšnje zamude v regijskem prometu. Reševalne ekipe in policija so na kraju dogodka več ur odstranjevali razbitine in preiskovali okoliščine nesreče. Nizozemske službe za vzdrževanje cest so ob tem opozorile na nevarne zimske razmere in poledico, ki je bila glavni vzrok za izgubo nadzora nad vozilom. Potniki na vlaku v nesreči niso bili poškodovani.

V istanbulski četrti Arnavutköy se je zgodila prometna nesreča javnega avtobusa podjetja İETT, ki je vozil na liniji Arnavutköy–Kemerburgaz. Voznik avtobusa je izgubil nadzor nad vozilom in silovito trčil v obcestne bariere. Po navedbah turških medijev sta bila v nesreči poškodovana dva potnika, ki so jima na kraju dogodka pomoč nudile reševalne službe. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka, vendar prvi podatki kažejo na izgubo nadzora nad krmilom. Nesreča ponovno odpira vprašanja o varnosti javnega prevoza v Istanbulu, saj gre za enega v nizu incidentov, povezanih z avtobusi İETT v zadnjem obdobju. Območje nesreče so policisti zavarovali, promet pa je bil v času reševanja in odstranjevanja posledic močno oviran.

V središču južnokorejske prestolnice Seul se je v četrtek, 2. januarja, okoli 18. ure zgodila huda prometna nesreča, v kateri je življenje izgubila ena oseba, 13 pa jih je bilo poškodovanih. Nesreča se je zgodila v bližini podzemne postaje Jonggak v okrožju Jongno, ko je 70-letni voznik taksija nenadoma močno pospešil in zapeljal na pločnik. Vozilo je najprej trčilo v skupino pešcev, ki so čakali na prehodu za pešce, nato pa se zaletelo v drog javne razsvetljave in dve vozili, ki sta stali pri rdeči luči. Policija je 70-letnega voznika pridržala v petek zgodaj zjutraj zaradi suma povzročitve prometne nesreče s smrtnim izidom. Preliminarni toksikološki testi so po navedbah lokalnih oblasti pokazali prisotnost morfija v voznikovem telesu, kar odpira vprašanja o njegovi sposobnosti za varno upravljanje vozila. Med poškodovanimi je več pešcev in potnikov v udeleženih vozilih, smrtna žrtev pa naj bi bil 40-letni moški. Preiskava o natančnih vzrokih za nenaden pospešek vozila in okoliščinah uporabe prepovedanih substanc še poteka.

V hudi prometni nesreči, ki se je zgodila na regionalni cesti med Mavrovim in Debrom v bližini samostana Sveti Jovan Bigorski, sta v popoldanskih urah ugasnili dve življenji. Po poročilih makedonskih organov je voznika osebnega vozila znamke Volkswagen Bora z gostivarskimi registrskimi oznakami zaradi prevelike hitrosti izgubil nadzor nad vozilom. Avtomobil je večkrat zdrsnil, se prevrnil in nazadnje padel v strugo reke Radika. Regionalni center za upravljanje s krizami iz Tetova je potrdil, da sta v nesreči umrli dve osebi. Policijska postaja Gostivar je prijavo o dogodku prejela ob 15.50, reševalne ekipe pa so se nemudoma odpravile na teren. Zaradi zahtevnega postopka izvleke vozila iz rečne struge je bil promet na omenjeni cestni povezavi od 18.30 dalje popolnoma ustavljen v obe smeri. Pristojne službe še vedno ugotavljajo vse okoliščine, ki so privedle do tragičnega dogodka, medtem ko makedonska avtomoto zveza (AMSM) voznike poziva k previdnosti na tem odseku.

V Združenih državah Amerike so prvi dan novega leta zaznamovale tragične prometne nesreče v več zveznih državah, v katerih so skupno umrle najmanj štiri osebe. V okrožju Carbon v Pensilvaniji je v zgodnjih jutranjih urah ugasnilo eno življenje, medtem ko so v mestu Knoxville v zvezni državi Tennessee poročali o silovitem trčenju na cesti Papermill Drive, ki je zahtevalo dve smrtni žrtvi. Tamkajšnja policija je potrdila, da preiskava incidenta še poteka, podrobnosti o vzrokih pa javnosti še niso znane. Dodatna smrtna žrtev je bila zabeležena v okrožju Sussex v zvezni državi New Jersey, natančneje v naselju Wantage. V tej nesreči sta bili poleg umrlega voznika poškodovani še dve osebi, ki so ju prepeljali v bolnišnico. Nesreče v Pensilvaniji, Tennesseeju in New Jerseyju odražajo črno statistiko prazničnih dni na ameriških cestah, kjer so organi pregona tudi letos spopadali s povečanim številom nevarnih incidentov v zgodnjih jutranjih urah po novoletnem praznovanju.

Nizozemsko je zajelo zimsko vreme, ki je marsikje povzročilo težave v prometu in številne prometne nesreče. Kraljevi nizozemski meteorološki inštitut (KNMI) je napovedal, da bo lokalno zapadlo do deset centimetrov snega, kar je povzročilo povečano pripravljenost vzdrževalnih služb. Zaradi napovedanih padavin in poledice so na nizozemskih cestah posuli že več kot 7,2 milijona kilogramov soli, da bi zagotovili varnost na voziščih. Kljub preventivnim ukrepom so poročali o številnih incidentih, saj so se prebivalci marsikje zbudili v zasneženo jutro, ki je poleg zimskega veselja prineslo tudi nevarnosti. Pristojne službe razmere spremljajo prek neprekinjenega poročanja, saj se zimski pogoji po napovedih meteorologov še ne bodo kmalu umirili. Voznike pozivajo k previdnosti, saj se debelina snežne odeje po državi močno razlikuje.

Število smrtnih žrtev v nesreči avtobusa BEST v Mumbaju se je povečalo na štiri, potem ko sta bili potrjeni še dve smrtni žrtvi. Priče so opisale grozljive prizore, kjer so bili pešci ujeti pod avtobusom s poškodovanimi glavami. CCTV posnetki so razkrili, da je avtobus izgubil nadzor preden je trčil v pešce.

V nemškem mestu Flensburg je na silvestrovo prišlo do pretresljivega incidenta, ko je osebno vozilo z visoko hitrostjo zapeljalo v ulico, kjer so domačini praznovali na prostem. Po navedbah lokalnih organov sta bili v nesreči huje poškodovani dve osebi, ki sta bili nemudoma prepeljani v bolnišnico. Voznik je po prvotnem trčenju izgubil nadzor nad vozilom, kar je povzročilo dodatno paniko med prisotnimi. Policija incident še preiskuje, da bi ugotovila, ali je šlo za namerno dejanje ali prometno nesrečo zaradi neprilagojene hitrosti. Po poročanju prič se je situacija na kraju dogodka po trčenju hitro stopnjevala, saj so bili očividci v stanju šoka in ogorčenja. Območje so policisti zaprli za javnost, da bi zavarovali dokaze in opravili temeljit ogled kraja dogodka. Za zdaj podrobnosti o identiteti voznika še niso javno dostopne.

V domu starejših občanov Hospital de la Santa Caridad v Sevilli je zaradi izbruha gripe tipa A umrlo pet stanovalcev. Lokalna služba za javno zdravje je takoj aktivirala nujne protokole za preprečevanje nadaljnjih okužb, kar vključuje začasno odpoved vseh načrtovanih dejavnosti v ustanovi in omejitev stikov. Poleg smrtnih žrtev so potrdili okužbo pri še štirih stanovalcih in eni medicinski sestri. Zdravstvene oblasti pozorno spremljajo stanje vseh vpletenih, da bi zajezile širjenje virusa znotraj doma, kjer so ukrepi osamitve že stopili v veljavo. Dogodek je v regiji sprožil razpravo o zaščitnih ukrepih za najbolj ranljive skupine v zimskem obdobju.

V zvezni državi New York so v zadnjem tednu decembra zabeležili najvišje število hospitalizacij zaradi gripe, odkar vodijo evidenco. Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo v tednu, ki se je končal 27. decembra, hospitaliziranih 4546 oseb, kar predstavlja 24-odstotni porast v primerjavi s tednom prej. Ta porast neposredno sledi rekordnemu številu okužb v prejšnjem tednu, ko so potrdili več kot 72.000 primerov. Komisar za zdravje James McDonald je opozoril, da je letošnja sezona gripe precej hujša od prejšnjih. Zdravstvene oblasti poročajo o sočasnem širjenju gripe, RSV in covida-19, kar povečuje pritisk na bolnišnice po vsej državi. Zdravniki opozarjajo na pojav nove različice virusa gripe, ki se širi lažje in poleg običajnih simptomov, kot so vročina in bolečine v mišicah, povzroča tudi prebavne težave. Kljub temu da cepivo morda ni popolnoma prilagojeno novi različici, strokovnjaki poudarjajo, da cepljenje še vedno učinkovito preprečuje težji potek bolezni in zmanjšuje potrebo po nujni medicinski pomoči.

V Združenih državah Amerike se gripa hitro širi, kar je posledica nove različice virusa, imenovane "podskupina K". Pričakuje se, da se bo število primerov še povečalo zaradi prazničnih potovanj.

V bolnišnici na polotoku Krim je za posledicami poškodb umrla ženska, ki je bila ranjena med napadom ukrajinskih oboroženih sil na naselje Horli v regiji Herson. Rusko ministrstvo za zdravje je 2. januarja 2025 potrdilo smrt žrtve, hkrati pa navedlo, da v bolnišnicah ostaja še 14 oseb, ki so bile poškodovane v istem napadu. Med hospitaliziranimi je po uradnih podatkih tudi pet otrok. Napad na naselje Horli se je zgodil v kontekstu dolgotrajnih spopadov na južni fronti, kjer ukrajinske sile izvajajo povračilne operacije na zasedenih območjih. Ruske oblasti so sporočile, da ranjenci prejemajo vso potrebno zdravstveno oskrbo, vendar podrobnosti o naravi njihovih poškodb niso v celoti razkrite. Dogodek poudarja visoko ceno konfliktov za civilno prebivalstvo v spornih regijah, ki so pod ruskim nadzorom.

V indijskem mestu Indore v zvezni državi Madhja Pradeš je zaradi izbruha diareje, ki ga je povzročila onesnažena pitna voda, umrlo najmanj devet ljudi, več kot 200 pa so jih sprejeli v bolnišnice. Po navedbah lokalnih zdravstvenih oblasti in poslanca Kajlaša Vidžajvargije je do onesnaženja prišlo v mestni četrti Bhagirathpur. Glavni zdravstveni uradnik Madhav Prasad Hasani je potrdil, da so laboratorijski testi v vodovodnem omrežju odkrili prisotnost bakterij, kar je neposredna posledica puščanja cevovoda. Lokalne oblasti so na teren napotile zdravniške ekipe, ki izvajajo preglede od vrat do vrat, do zdaj pa so pregledali že več kot 8500 ljudi. Pri tem so identificirali dodatnih 338 oseb z blažjimi simptomi okužbe. Okrožni upravni uslužbenec Šravan Verma je sporočil, da so puščanje na cevovodu že sanirali, prebivalcem pa razdeljujejo tablete klora za razkuževanje vode, da bi preprečili nadaljnje širjenje bolezni.

Večina ameriških zveznih držav poroča o visoki ali zelo visoki aktivnosti gripe, pri čemer se stopnje okužb po vsej državi še naprej povečujejo. Strokovnjaki opozarjajo, da se je sezona gripe šele začela.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, s katerim sta razpravljala o novem 20-točkovnem okviru za končanje vojne v Ukrajini. Ob srečanju so se v javnosti ponovno pojavila ugibanja o Trumpovem zdravstvenem stanju, saj so fotografije razkrile nenavadne modrice na njegovi desni roki, ki so bile domnevno prekrite z debelo plastjo ličil. Bela hiša je namigovanja zavrnila in pojasnila, da so oznake posledica pogostega rokovanja in jemanja aspirina, kar povzroča draženje mehkih tkiv pri 79-letnem predsedniku. Hkrati se Trumpova administracija spopada z novimi očitki o nezakonitem ravnanju in korupciji. Analitiki opozarjajo na domnevno kršitev zakona o preglednosti primerov Jeffreyja Epsteina, saj naj bi administracija neupravičeno zakrivala podatke, ki ščitijo predsednikove zaveznike. Poleg tega poročila razkrivajo, da je ekipa za prenos oblasti prezrla opozorila ministrstva za pravosodje o korupcijski preiskavi proti Tomuomanu, bodočemu vodji operacij na meji. Dodatne težave povzročajo odpovedi nastopov v Kennedyjevem centru, ki ga Trump poskuša preimenovati po sebi, ter pravne analize, ki opozarjajo, da bi predsednikovo vztrajanje pri ponovnem pregonu oseb, ki jih je Joe Biden pomilostil, lahko kršilo ustavno zaščito pred dvojnim sojenjem.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija v svojih bolnišnicah oskrbela poškodovane, ki so utrpeli rane v siloviti eksploziji in naknadnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Nesreča se je zgodila v nabito polnem lokalu med praznovanjem novega leta na jugozahodu Švice, ko je prišlo do eksplozije, ki je povzročila številne žrtve in hude poškodbe med obiskovalci. Macron je po telefonskem pogovoru s švicarskim predsednikom Guyjem Parmelinom izrazil solidarnost s sosednjo državo in potrdil pripravljenost Francije na nudenje kakršne koli dodatne pomoči. Med prizadetimi v nesreči sta po prvih podatkih vsaj dva francoska državljana, ki sta bila lastnika lokala, v katerem je odjeknila eksplozija. Francoske diplomatske in konzularne službe so aktivirane in nudijo pomoč rojakom, medtem ko natančno število prepeljanih poškodovancev v Francijo še ni javno objavljeno. Pripravljenost za zdravstveno pomoč Švici je izrazila tudi Evropska komisija, ki spremlja razvoj dogodkov v tem priljubljenem alpskem turističnem središču.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve je opravil telefonski pogovor z Alijem Čegenijem, veleposlanikom Islamske republike Iran v Caracasu, da bi preveril stanje iranskih državljanov po zadnjih dogodkih v Venezueli. Po uradnih navedbah so vsi iranski državljani, ki prebivajo v državi, na varnem in dobrega zdravja. Veleposlanik je ministrstvo podrobno seznanil z aktualnim dogajanjem v državi, ki ga zaznamujejo politične in družbene napetosti. Srečanje na daljavo je bilo namenjeno predvsem oceni varnostne situacije in koordinaciji morebitne pomoči iranski skupnosti. Ministrstvo je ob tem izrazilo zahvalo osebju veleposlaništva za njihovo delo v trenutnih razmerah. Poročilo poudarja, da kljub nestabilnosti v regiji ni poročil o poškodovanih ali ogroženih tujih državljanih iz omenjene države. Informacija služi kot zagotovilo družinam v domovini in mednarodni javnosti o stanju njihove diaspore v Južni Ameriki.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto zvečer izdalo uradno opozorilo svojim državljanom, naj se zaradi kritičnih razmer v Venezueli izogibajo vsem nenujnim potovanjem v to državo. Opozorilo je posledica stopnjevanja napetosti po tem, ko so sile Združenih držav Amerike pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Indija je s tem sledila diplomatskim protokolom zaščite lastnih državljanov v nemirnih regijah. Ministrstvo je tiste indijske državljane, ki se že nahajajo v Venezueli, pozvalo k skrajni previdnosti. Svetovali so jim, naj čim bolj omejijo svoje gibanje in ostanejo v stalnem stiku z indijskim veleposlaništvom v Caracasu. Razmere v tej z nafto bogati državi so po poročanju indijskih oblasti nepredvidljive, kar zahteva visoko stopnjo budnosti pri vseh tujih državljanih, ki bivajo na tem območju.

Britanski organi pregona so sprožili obsežno iskalno akcijo, potem ko sta na prvi dan novega leta iz zapora pobegnila dva zapornika. Med ubežnikoma je po uradnih navedbah policije tudi moški, ki je bil predhodno obsojen zaradi umora. Pristojne službe so javnost opozorile na previdnost, medtem ko so policijske enote preiskovale širše območje in sledile morebitnim sledem ubežnikov. Incident je sprožil resne pomisleke glede varnostnih protokolov v zaporu, saj sta zapornika izkoristila praznični čas za pobeg. Policija podrobnosti o načinu pobega sprva ni razkrila, so pa potrdili, da so v iskanje vključene vse razpoložljive enote. Dogodek je v lokalnem okolju povzročil precej vznemirjenja, zlasti zaradi preteklosti enega izmed ubežnikov, ki velja za nevarnega storilca.

Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MVEP) je sporočilo, da pozorno spremlja razmere v Venezueli po nedavni operaciji, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura. Hrvaška diplomacija je ob tem poudarila, da venezuelski predsednik že prej ni imel potrebne demokratične legitimnosti za vodenje države. Uradni Zagreb se je tako pridružil državam, ki izražajo dvom o zakonitosti njegove oblasti in podpirajo ukrepe za stabilizacijo regije. Posebno pozornost ministrstvo namenja varnosti in dobrobiti hrvaških državljanov, ki trenutno bivajo v Venezueli, ter tamkajšnji številčni hrvaški izseljenski skupnosti. MVEP je v stalnem stiku z mednarodnimi partnerji, da bi zagotovili ustrezno zaščito svojih konzulov in državljanov v času politične nestabilnosti. Hrvaška vlada namerava svoje nadaljnje korake usklajevati v okviru skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije, pri čemer poudarjajo pomen spoštovanja demokratičnih standardov in človekovih pravic v tej južnoameriški državi.

V nemški prestolnici Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je ohromil več predelov mesta. Berlinska policija je prebivalcem nemudoma izdala nujna navodila za ravnanje v času prekinitve oskrbe, saj so številna gospodinjstva ostala brez ogrevanja, uporabniki pa se spopadajo s praznimi baterijami na mobilnih napravah. Oblasti so pozvale državljane, naj varčujejo z energijo in se v primeru nujnih potreb zglasijo na policijskih postajah. Policija za obveščanje javnosti uporablja aplikacijo WhatsApp, na terenu pa so prisotne enote z zvočniki, ki prenašajo ključne informacije. Poudarili so pomen medsoseske pomoči in opozorili na previdnost pri uporabi alternativnih virov ogrevanja v zaprtih prostorih. Zaenkrat vzrok za izpad še ni uradno potrjen, prav tako pa ni znano, kdaj bo oskrba v celoti vzpostavljena.

Portugalska vlada je sporočila, da zaenkrat nima informacij, da bi bili portugalski državljani prizadeti v ameriških zračnih napadih na Venezuelo. Portugalska ambasada v Caracasu in konzulati v Caracasu in Valenciji so pozvali portugalsko skupnost v Venezueli, naj ostane mirna in se zadržuje doma.

V Karakasu je odjeknilo več eksplozij, nad mestom so opazili nizko leteča letala. Predsednik Nicolás Maduro in njegova žena sta bila aretirana, ZDA pa so izvedle vojaške napade na Venezuelo in napovedale aktivno vlogo pri oblikovanju nove vlade. Venezuela je razglasila izredno stanje. Rusija je obsodila ameriško agresijo.

V osrednjem Queenslandu v Avstraliji so reševalne službe nadaljevale obsežno iskalno operacijo za rudarjem, ki je ostal ujet pod površjem po zrušenju strehe v premogovniku Curragh. Nesreča se je zgodila v petek okoli 15. ure po lokalnem času, ko se je v podzemnem delu rudnika nepričakovano zrušil strop. Po podatkih policije sta bila v času incidenta na kraju dogodka še dva delavca, ki so ju reševalci že varno izvlekli na površje, eden izmed njiju pa se trenutno zdravi v bolnišnici. Iskanje pogrešanega moškega je izjemno zahtevno, saj obstaja nevarnost, da je ujet več kot kilometer globoko pod zemeljskim površjem. Reševalne ekipe se spopadajo z nestabilnim terenom, kar upočasnjuje dostop do predvidenega mesta, kjer bi se delavec lahko nahajal. Uprava rudnika Curragh in lokalne oblasti so sprožile preiskavo o vzrokih za zrušenje, medtem ko so vsa dela v rudniku do nadaljnjega ustavljena. Družine zaposlenih in lokalna skupnost čakajo na nove informacije o usodi pogrešanega, medtem ko reševalci bijejo bitko s časom.

Rusija je nadaljevala z napadi na Ukrajino tudi med prazniki, ukrajinska zračna obramba je sestrelila 30 od 48 dronov. Harkovska policija poroča o treh ranjenih. Ruska vojska trdi, da je prevzela nadzor nad več ozemlji na vzhodu Ukrajine. Ukrajina je napadla rusko naftno rafinerijo z raketami Storm Shadow, s ciljem oslabiti ruski vojni stroj.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je v treh urah uničila 21 ukrajinskih brezpilotnih letal nad Rostovsko oblastjo, Krasnodarskim krajem in Azovskim morjem.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo poimenovane po njem, kar je sprožilo mešane odzive. Ladje naj bi bile del "Zlate flote" in opremljene z najnovejšo tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je dejal, da bodo nove ladje največje in najmočnejše, kar jih je ameriška mornarica kdaj zgradila. Napoved je naletela na kritike, češ da gre za nepotrebno preimenovanje javnih institucij v njegovo čast, medtem ko so nekateri strokovnjaki izrazili dvom o smiselnosti takšnih ladij v sodobnem pomorskem bojevanju.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile njegovo ime. Ladje, ki bodo del "Zlate flote", naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Trump je poudaril, da bodo nove ladje največje in najmočnejše doslej. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot nepotrebno in samovšečno potezo, medtem ko so jo drugi pozdravili kot krepitev ameriške mornariške moči.

Ruske sile so v noči s 22. na 23. december izvedle napade z droni na ukrajinsko pristaniško infrastrukturo blizu romunske meje. Romunsko obrambno ministrstvo je zaznalo dve zračni tarči v ukrajinskem zračnem prostoru, ki sta se gibali proti mestoma Reni in Chilia. Zaradi nevarnosti so v severnem delu okrožja Tulcea in jugovzhodnem delu okrožja Galați sprožili opozorila RO-Alert.

Ruska protizračna obramba je v treh urah med 20:00 in 23:00 po moskovskem času uničila 29 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Poleg tega so med 13:00 in 20:00 nevtralizirali 132 ukrajinskih dronov nad ruskimi regijami. Uničili so tudi 17 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, vključno s tistimi v Belgorodski regiji.

Portugalski premier Luís Montenegro je prispel v Kijev na enodnevni obisk Ukrajine, kjer se je srečal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Montenegro je poudaril "poseben pomen" obiska in izrazil podporo ter naklonjenost Portugalske Ukrajini.

Obveščevalne službe držav NATA sumijo, da Rusija razvija novo protisatelitsko orožje, namenjeno uničenju satelitske konstelacije Starlink Elona Muska. Orožje naj bi ustvarilo uničujoče orbitne oblake šrapnelov in omejilo zahodno premoč v vesolju, ki je pomagala Ukrajini na bojišču.

Švicarski organi pregona so uvedli uradno kriminalistično preiskavo proti dvema upravnikoma bara v kantonu Valais, kjer je v požaru na silvestrovo umrlo najmanj 40 ljudi. Tožilstvo ju sumi povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Gre za eno najhujših tovrstnih tragedij v zadnjem obdobju, ki je pretresla lokalno skupnost in sprožila vprašanja o spoštovanju varnostnih predpisov v gostinskih objektih. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na ugotavljanje natančnih vzrokov za izbruh ognja ter morebitne kršitve protipožarnih standardov, ki bi lahko prispevale k tako visokemu številu žrtev. Policija v kantonu Valais je potrdila, da sta osumljenca že v postopku, medtem ko forenzične ekipe še vedno analizirajo prizorišče nesreče. Švicarska javnost zahteva hitre odgovore o tem, kako je lahko prišlo do tako obsežne katastrofe v prostoru, kjer se je zadrževalo veliko število ljudi.

V iranskem mestu Malekšahi v provinci Ilam so v sredo izbruhnili siloviti nemiri, ki so po poročanju lokalnih virov terjali tri smrtne žrtve, več oseb pa je bilo ranjenih. Iranske oblasti so dogodke označile za teroristične izgrede, medtem ko so na terenu poročali o napadih na vojaške objekte. Do incidenta je prišlo v času povečanih napetosti v regiji, kjer so se varnostne sile spopadle z oboroženimi napadalci. Po navedbah tiskovne agencije Fars sta bila v napadu na vojaški center v Ilamu ubita dva napadalca. Razmere v mestu ostajajo napete, saj varnostne službe še naprej izvajajo preiskave in poskušajo vzpostaviti red. Incident v Malekšahiju velja za enega resnejših v zadnjem obdobju na tem območju, pri čemer uradni viri poudarjajo, da gre za načrtne napade na državne institucije in varnostne organe.

Švicarska policija je identificirala prve štiri smrtne žrtve uničujočega požara, ki je v novoletni noči zajel poln lokal v smučarskem središču Crans-Montana v kantonu Valais. Po navedbah organov pregona gre za štiri švicarske državljane: ženski, stari 21 in 16 let, ter moška, stara 18 in 16 let. Njihova trupla so že predali svojcem. Tragedija, ki je po zadnjih podatkih zahtevala okoli 40 življenj, ostaja v središču preiskave, medtem ko se oblasti trudijo identificirati še preostale preminule v ognjeni stihiji. Poleg identifikacije preminulih so oblasti sporočile, da so uspešno identificirale tudi 113 od 119 poškodovanih oseb. Med poškodovanci so državljani številnih evropskih držav, med njimi 71 Švicarjev, 14 Francozov (čeprav francoske oblasti navajajo 16 svojih državljanov), 11 Italijanov ter več posameznikov iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Belgije, Poljske, Portugalske in Luksemburga. Identifikacijski postopek za preostale žrtve in poškodovane se nadaljuje, medtem ko država žaluje za žrtvami najhujše požarne nesreče v zadnjem obdobju.

V carigrajskem okrožju Küçükçekmece so turške oblasti po desetih dneh intenzivnega iskanja našle truplo 29-letnega Enesa Alduma, ki je izginil po odhodu od doma. Truplo so odkrili na zapuščenem zemljišču, kjer je po prvih ocenah preiskovalcev ležalo že dalj časa. Policija je območje nemudoma zavarovala in začela podrobno forenzično preiskavo, da bi ugotovili natančen vzrok smrti mladeniča. Aldumova družina je njegovo izginotje prijavila pred desetimi dnevi, ko se po odhodu od doma ni več oglasil na klice in se ni vrnil. Lokalne oblasti in reševalne ekipe so v tem času izvedle več iskalnih akcij, ki so se tragično končale z najdbo na praznem zemljišču. Truplo so prepeljali na inštitut za sodno medicino, kjer bodo opravili obdukcijo, medtem ko policija preučuje morebitne sumljive okoliščine dogodka.

Novi videoposnetki tragičnega požara v švicarskem baru Constellation v smučarskem središču Crans-Montana so razkrili, da so številni obiskovalci namesto takojšnjega reševanja raje snemali dogajanje s mobilnimi telefoni. Požar, ki je izbruhnil med novoletnim praznovanjem, je po zadnjih podatkih zahteval 47 smrtnih žrtev, 119 ljudi pa je bilo poškodovanih. Preiskovalci so ugotovili, da je ogenj verjetno povzročila uporaba kresničk na steklenicah šampanjca, ki so prišle v stik s stropno oblogo. Šokantni posnetki prikazujejo mlade goste, ki so mirno stali pod gorečim stropom in dokumentirali ognjene zublje, namesto da bi se nemudoma evakuirali. To vedenje je po mnenju strokovnjakov botrovalo k večjemu številu žrtev, saj so ljudje zamudili ključne sekunde za varen izhod iz objekta. Švicarsko tožilstvo nadaljuje s preiskavo odgovornosti osebja in vodstva lokala zaradi neustrezne uporabe pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru.

Lastnika bara Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, Jacques in Jessica Moretti, sta se prvič oglasila po katastrofalnem požaru, ki je v silvestrski noči zahteval najmanj 47 življenj. Francosko-korziški par, ki je lokal prevzel leta 2015, je po dogodku izbrisal svoje profile na družbenih omrežjih, njuni prijatelji pa poročajo, da sta zaradi tragedije popolnoma strta. Preiskava nesreče se osredotoča na dejstvo, da je lastnik lokal preurejal v lastni režiji, kar sproža vprašanja o varnostnih standardih in protipožarni zaščiti. Tragedija je pretresla švicarsko javnost, saj gre za eno najhujših nesreč v tem priljubljenem turističnem kraju. Jacques Moretti je v kratki izjavi potrdil, da je dela v lokalu izvajal sam, vendar podrobnosti o vzroku požara še niso znane. Oblasti nadaljujejo z identifikacijo žrtev in ugotavljanjem morebitne kazenske odgovornosti lastnikov zaradi pomanjkljivih varnostnih ukrepov med prenovo objekta.

Južni in osrednji del Mehike je prizadel silovit potres z magnitudo 6,5 po Richterjevi lestvici, ki je po zadnjih podatkih meksičnih oblasti zahteval najmanj dve smrtni žrtvi. Epicenter potresa je bil v bližini mesta San Marcos v zvezni državi Guerrero, nedaleč od priljubljenega letovišča Acapulco. Tresenje tal so čutili tudi v prestolnici Ciudad de Mexico, kjer so se v strahu pred porušitvami ljudje zatekli na ulice. Državna agencija za civilno zaščito je poročala o številnih zemeljskih plazovih, ki so zasuli avtoceste v okolici Acapulka in druge pomembne prometnice v zvezni državi Guerrero. Seizmologi so po glavnem sunku zabeležili več popotresnih sunkov, kar je dodatno otežilo delo reševalnih služb. Zaradi potresa je bila prekinjena tudi prva letošnja tiskovna konferenca predsednice Claudie Sheinbaum, kar kaže na intenzivnost dogodka, ki je pretresel politično in civilno sfero države.

V stanovanjski hiši v grškem kraju Rafina, ki leži na območju Atike, je včeraj izbruhnil silovit požar, ki je zahteval smrtno žrtev. Gasilci so med gašenjem v notranjosti objekta na ulici Agia Magdalini odkrili nezavestno osebo, katere identiteta še ni javno potrjena. Kljub hitremu posredovanju reševalnih služb oseba ni kazala znakov življenja. Na prizorišču nesreče je posredovalo 15 gasilcev s petimi vozili, pri gašenju pa so pomagali tudi lokalni prostovoljci. Ogenj je povzročil precejšnjo materialno škodo na enodružinski hiši, vzrok za izbruh požara pa za zdaj še ni znan. Policija in pristojne službe so že začele preiskavo dogodka, s katero bodo poskušali ugotoviti natančne okoliščine tragedije.

Češki predsednik vlade in vodja gibanja ANO Andrej Babiš je v torek, 6. januarja, odpotoval v Pariz, kjer se je udeležil pomembnega vrha voditeljev tako imenovane koalicije voljnih. Skupina združuje države, ki aktivno podpirajo Ukrajino v njenem obrambnem boju proti ruski agresiji. Babiš je svojo udeležbo na srečanju potrdil preko družbenih omrežij, pri čemer je poudaril pomen usklajenega delovanja zaveznic pri zagotavljanju pomoči napadeni državi. Ob tem se premier ni želel opredeliti do spornih izjav predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, sicer vodje vladnega gibanja SPD. Okamura je v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral dobavo orožja Ukrajini in napadel ukrajinsko politično vodstvo. Babiševa odločitev, da se vzdrži komentarja na Okamurove besede, nakazuje na notranjepolitična trenja znotraj češke vladne koalicije glede zunanjepolitične usmeritve države in stopnje podpore Kijevu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predlagal Mihajla Fedorova, trenutnega ministra za digitalno transformacijo in prvega namestnika premierja, za novega ministra za obrambo. Na tem položaju naj bi zamenjal Denisa Šmihala. Zelenski je to odločitev objavil v petek.

Ruske sile so v petek izvedle silovit napad z balističnimi raketami na središče ukrajinskega mesta Harkov, pri čemer so zadele stanovanjsko območje. V napadu je bil popolnoma uničen petnadstropni stanovanjski blok, poškodovanih pa je bilo tudi več drugih stanovanjskih zgradb in trgovin. Po zadnjih podatkih ukrajinskih oblasti in poročanju lokalnih medijev je bilo v napadu ranjenih najmanj 30 ljudi, reševalne ekipe pa so še naprej odstranjevale ruševine in iskale morebitne preživele. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prek družbenih omrežij potrdil dogodek in obsodil napad na civilno infrastrukturo. Po navedbah guvernerja regije so ruske rakete povzročile obsežno razdejanje v mestu, ki je že dlje časa tarča nenehnega obstreljevanja. Gre za nadaljevanje ruske taktike napadov na urbana središča, ki povzročajo veliko gmotno škodo in številne žrtve med civilnim prebivalstvom. Razmere v Harkovu ostajajo kritične, saj so prebivalci nenehno izpostavljeni nevarnosti novih zračnih napadov.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

Kanadski premier Mark Carney bo prihodnji teden odpotoval v Francijo, kjer se bo v Parizu udeležil srečanja z zavezniki Ukrajine v okviru t.i. koalicije voljnih. Namen dvodnevnega obiska, ki bo potekal v ponedeljek in torek, je pospešitev prizadevanj za končanje ruske agresije v Ukrajini, saj se diplomatski pritiski za vzpostavitev miru v zadnjem obdobju krepijo. Iz urada predsednika kanadske vlade so sporočili, da se bo Carney sestal s ključnimi partnerji, s katerimi bodo obravnavali možnosti za vzpostavitev trajnega miru v regiji. Srečanje v Parizu poteka v času, ko se mednarodna skupnost pospešeno trudi najti diplomatsko rešitev za konflikt, ki traja že več let. Kanada, ki velja za eno najtesnejših zaveznic Kijeva, s tem obiskom utrjuje svojo vlogo pri oblikovanju prihodnje varnostne arhitekture v Evropi. Poudarek pogovorov bo na usklajevanju pomoči in iskanju skupnih izhodišč, ki bi Rusijo pripravila k resnim pogajanjem ob spoštovanju ukrajinske suverenosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek, 2. januarja, za novega vodjo svojega kabineta imenoval Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za ključno osebnost pri načrtovanju in izvajanju odmevnih operacij proti ruskim silam, bo na tem položaju zamenjal predhodnika po vrsti korupcijskih škandalov, ki so pretresli ukrajinsko administracijo. Odločitev odraža predsednikovo namero po utrditvi vojaškega vodenja države v času, ko se vojna nadaljuje kljub morebitnim diplomatskim prizadevanjem. Imenovanje Budanova na eno najvplivnejših civilnih funkcij v državi nakazuje na premik k še večji militarizaciji državne uprave. Kot poročajo tuji mediji, Budanov uživa visoko stopnjo zaupanja predsednika Zelenskega predvsem zaradi svoje operativne učinkovitosti na bojišču in v zakulisju obveščevalnih dejavnosti. Ukrajinski vojaški predstavniki so ob tem poudarili, da bodo ukrajinske sile pod novim vodstvom še naprej osredotočene izključno na vojaške cilje znotraj Rusije, kar ostaja ključna strategija Kijeva v trenutni fazi konflikta. Ta kadrovska zamenjava sledi obdobju intenzivnih pritiskov na ukrajinsko politično vodstvo, da očisti svoje vrste in izboljša preglednost delovanja državnih institucij.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje ruske invazije, ki traja že skoraj štiri leta. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država v prihodnje osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Budanov je na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je bil razrešen po uvedbi preiskave protikorupcijskih organov zaradi domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Istočasno so ruske oblasti v zasedeni regiji Herson sporočile, da je število smrtnih žrtev napada z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na vas Horli naraslo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi droni zadeli kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Kijev je obtožbe o napadih na civilne tarče odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je izjavil, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo okupacijskim silam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je načelniku vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirilu Budanovu ponudil položaj vodje urada predsednika države. Zelenski je odločitev utemeljil s potrebo po večji osredotočenosti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil ter krepitev diplomatskih prizadevanj v okviru mednarodnih pogajanj. Predsednik je poudaril, da so trenutne razmere v Ukrajini kritične in zahtevajo strateško prestrukturiranje vrha države, ki bi omogočilo bolj učinkovit odziv na varnostne izzive. Novica o ponudbi je bila objavljena 2. januarja prek družbenih omrežij, kjer je Zelenski izpostavil, da mora država v tem obdobju prednostno obravnavati varnostni sektor in razvoj obrambnih zmogljivosti. Kirilo Budanov, ki velja za enega ključnih akterjev ukrajinske obrambe in obveščevalne dejavnosti, bi z prevzemom te funkcije zamenjal dosedanje vodstvo urada, kar nakazuje na premik k bolj militarizirani in varnostno orientirani administraciji v Kijevu. Podrobnosti o tem, ali je Budanov ponudbo že sprejel, uradno še niso bile potrjene.

V Venezueli se razmere po nedavnih predsedniških volitvah zaostrujejo, saj prebivalci poročajo o mešanici upanja in močnega strahu pred morebitnim nasiljem. Priče navajajo, da so noči v državi polne napetosti, medtem ko opozicija in mednarodna javnost opozarjata na nepravilnosti pri preštevanju glasov. Po navedbah očividcev se ljudje spopadajo z negotovostjo glede prihodnosti, saj oblasti krepijo nadzor nad javnim življenjem, kar omejuje svobodo gibanja in izražanja. Dogajanje na ulicah venezuelskih mest odraža globoko polarizacijo družbe. Medtem ko privrženci sedanjega režima proslavljajo, se velik del prebivalstva boji povračilnih ukrepov državnih varnostnih sil. Poročila s terena nakazujejo na povečano prisotnost oboroženih skupin, ki podpirajo vlado, kar še dodatno stopnjuje pritisk na civilno prebivalstvo, ki si želi demokratičnih sprememb in gospodarske stabilizacije države.

Ruski odposlanec Kiril Dmitrijev je odpotoval v Miami na pogovore z ameriškimi predstavniki, Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, o končanju vojne v Ukrajini. Medtem Moskva trdi, da je zavzela dve vasi v regijah Sumi in Doneck.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil novo različico ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, ki vsebuje 20 točk. Načrt predvideva zamrznitev fronte na trenutnih linijah in možnost demilitariziranega območja v Donbasu pod nadzorom mednarodnih sil. Med ključnimi točkami je tudi upravljanje jedrske elektrarne Zaporožje. ZDA in Ukrajina sta se uskladili glede večine točk, vendar ostajajo odprta vprašanja glede ozemeljskih zahtev. Zelenski je pripravljen o teh občutljivih vprašanjih razpravljati z ameriškim predsednikom.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina sodeluje z ZDA pri mirovnih prizadevanjih in da je ključno zagotoviti, da Rusija ne bo ovirala teh prizadevanj. Poudaril je tudi pomembnost dodatnega pritiska na Moskvo. Medtem so v ruskem napadu umrle tri osebe, zaradi ruskih zračnih napadov pa so bila v Kijevu, Kijevski in Dnjepropetrovski oblasti uvedena izredna izključenja električne energije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil nov mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki ga vodijo ZDA. Načrt vključuje umik ruskih sil in možnost izvedbe predsedniških volitev po doseženem dogovoru. Zelenski je izrazil pripravljenost na določene kompromise glede ozemlja v regiji Donbas. Dokument bo dopolnjen z dodatnimi dvostranskimi sporazumi med ZDA in Ukrajino o varnostnih jamstvih in povojni obnovi. Ukrajina naj ne bi bila več zavezana k prepustitvi regije Doneck.

Volodimir Zelenski je napovedal možnost predsedniških volitev takoj po sklenitvi dogovora o končanju ruske invazije. V novem mirovnem načrtu, usklajenem z ZDA, Ukrajina ne zahteva več odpovedi regiji Doneck. Zelenski je nakazal pripravljenost na kompromise glede ozemlja v vzhodni regiji Donbas, ki si jo lasti Rusija, s predlogom o umiku vojakov.

Emmanuel Macron je napovedal, da bo v začetku januarja v Parizu "koalicija pripravljenih" usklajevala obseg in podrobnosti varnostnih jamstev za Ukrajino. Donald Trump je po srečanju z Zelenskim dejal, da sta Rusija in Ukrajina morda zelo blizu koncu vojne in da je dogovor o miru med Ukrajino in Rusijo pripravljen na 95%. Ukrajinski mediji poročajo, da so pogovori med Trumpom in Zelenskim uničili mirovni načrt Kijeva.

Ruska vojska je prevzela nadzor nad vasjo Dibrova v vzhodni ukrajinski regiji Doneck, kar Moskva označuje za nov strateški napredek sredi intenzivnih spopadov na več frontah. Napredovanje ruskih sil se odvija vzporedno s stopnjevanjem diplomatskih pritiskov s strani Kremlja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v torek izjavil, da Kijev za podpis kakršnega koli mirovnega sporazuma z Moskvo potrebuje javni mandat, ki bi ga po njegovih besedah zagotovile le nove volitve. Lavrov trdi, da mora biti nova ukrajinska vlada izvoljena na zakonitem in vključujočem glasovanju, preden se lahko formalno konča konflikt. Predsedniške in parlamentarne volitve v Ukrajini so trenutno preložene zaradi veljavnega vojnega stanja, kar Moskva uporablja kot argument za izpodbijanje legitimnosti trenutnih ukrajinskih oblasti pri sklepanju dolgoročnih mednarodnih zavez. Do teh izjav prihaja v času, ko so mirovni pogovori, ki so v preteklosti potekali v Turčiji, povsem zastali, na terenu pa se vrstijo napadi z droni in siloviti kopenski spopadi. Ruska stran s temi zahtevami še dodatno zaostruje pogoje za morebitna prihodnja pogajanja, medtem ko na bojišču nadaljuje s poskusi okupacije dodatnih ozemelj v regiji Donbas.

Predsednik Zelenski je imenoval vodjo ukrajinske vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za svojega novega vodjo kabineta. Ukrajina je poročala o dveh raketnih napadih na stanovanjska območja v Harkovu. Število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na vas v okupirani regiji Herson naj bi po ruskih trditvah naraslo na 27, medtem ko Ukrajina še naprej zanika napade na civiliste.

Anketa je pokazala, da bi se morala zunanja politika nemške vlade pod vodstvom kanclerja Merza (CDU) v novem letu osredotočiti predvsem na Evropo, obrambo in soočanje z avtokracijami. Prioritete so se v primerjavi s prejšnjimi leti precej spremenile.

Donald Trump in Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, Bela hiša je potrdila pogovor. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da se Kremlj strinja s Trumpom, da je mir bližje, vendar pod pogojem, da se ukrajinske obrambne sile umaknejo iz Donbasa. Ušakov je dejal, da je Trump bil "ogorčen" zaradi napada na Putinovo rezidenco.

Rusija je izvedla obsežen napad na Ukrajino, pri čemer je uporabila 38 raket in 635 dronov, vključno s Shahedi, Gerberami in Kinzhali. Ukrajinske obrambne sile so sporočile, da so nevtralizirale 34 raket in 587 dronov. Napad je povzročil izpade električne energije v več mestih in zahteval najmanj tri življenja. Rakete in deli sestreljenih dronov so prileteli v 21 lokacij, deli pa so padli v 8 lokacij.

Donald Tramp in Volodimir Zelenski sta se na Floridi pogovarjala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Putin je izjavil, da bo Rusija rešila konflikt z orožjem, če Kijev ne bo pristal na mirna sredstva. Ukrajinski predsednik Zelenski trdi, da Rusija želi nadaljevati vojno, medtem ko Rusija trdi isto za Ukrajino. Ruska protizračna obramba je sestrelila 25 ukrajinskih dronov nad šestimi ruskimi regijami. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opozoril, da bo vsak evropski vojaški kontingent v Ukrajini postal legitimna tarča ruskih sil.

Donald Trump je dejal, da bi lahko Ukrajina imela velike gospodarske koristi kot del morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo. Obtožil je Združene narode neučinkovitosti zaradi ruske vojne v Ukrajini. Vladimir Putin pa je v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom izjavil, da mora Ukrajina za konec vojne vrniti celoten Donbas.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina aktivno sodeluje z Združenimi državami Amerike v mirovnih prizadevanjih. Poudaril je, da je ključnega pomena, da Rusija ne ovira tega procesa in da je potreben dodaten pritisk na Moskvo, če ne bo sodelovala.

Tulsi Gabbard je opozorila, da si močni tuji zavezniki želijo ZDA potegniti v vojno z Rusijo. Kritizirala je tudi Reutersovo poročanje o Rusiji, češ da gre za laži in propagando. Nekdanji direktor nacionalne obveščevalne službe Donalda Trumpa se ne strinja z Evropo in Natom glede Putinovih ciljev v Ukrajini, saj meni, da Putin nima možnosti zavzeti celotne države.

Ukrajina se že skoraj štiri leta upira ruski agresiji, mirovna prizadevanja pa doslej niso obrodila sadov. Na vrhu EU je bil dosežen kompromis glede milijardne finančne pomoči za Ukrajino. Razvoj dogodkov je mogoče spremljati v živo.

Član finske stranke Zavezništvo za svobodo, Armando Mema, je izjavil, da je Rusija najbolj spoštovana država na svetu, pri čemer naj bi jo spoštovala tudi večina Evropejcev. Mema meni, da je izboljšanje odnosov med Rusijo in ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa najboljša novica za Evropo. Nemški vojaški strokovnjak Gustav Gressel pa opozarja, da Putinove izjave o oslabitvi Evrope zaradi pretrganih vezi z Moskvo krepijo vpliv Trumpa na evropsko politiko, saj se Putinova retorika ujema z argumenti ameriških konservativcev.

Kremljev tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je potrdil, da je Vladimir Putin pripravljen na dialog z Emmanuelom Macronom glede situacije v Ukrajini. Elizejska palača je to pripravljenost pozdravila in poudarila, da je cilj najti diplomatsko rešitev za končanje vojne v Ukrajini. Podrobnosti in načini dialoga bodo določeni v prihodnjih dneh.

Odločitev, sprejeta na vrhu EU, da se Ukrajini odobri posojilo brez uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, je bila po poročanju Euronews 'hladen tuš' za nemškega kanclerja Friedricha Merza.

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

Evropska unija je bila kritizirana, ker naj bi z odločitvijo, da ne zaseže zamrznjenega ruskega premoženja, temveč Ukrajini nameni 90 milijard evrov posojila iz proračuna EU, 'razočarala Kijev'. Ta poteza naj bi Ukrajini onemogočila zagotovljeno financiranje za prihodnji dve leti in otežila zagotavljanje evropske pomoči.

Italijanski časnik Il Fatto quotidiano poroča, da je odločitev Evropske unije o novem posojilu za Kijev politični poraz za Volodimirja Zelenskega in njegove evropske partnerje, ki niso uspeli doseči zaplembe ruskih sredstev. Časnik poudarja, da je leto 2025 za Ukrajino najslabše zaradi pomanjkanja ameriške podpore, korupcijskega škandala in neuspehov na fronti. EU se je odločila za posojilo namesto uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Kitajska je začela obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, ki jih obravnava kot odcepljeno provinco. Vaje so se začele danes, pred tem pa je Kitajska napovedala izvedbo strelskih vaj z ostro municijo v petih območjih okoli Tajvana. Do teh dejanj je prišlo zaradi naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko ter nedavne dobave ameriškega orožja Tajvanu.

V eksploziji avtomobila v Moskvi, natančneje na ulici Jelecki, sta umrla dva policista, še dva pa sta bila hudo ranjena in prepeljana v bolnišnico. Eksplozija se je zgodila blizu policijske postaje.

Turške oblasti so prijele 115 osumljencev, povezanih z ISIS, ki naj bi načrtovali napade med božičnimi in novoletnimi prazniki. ISIS je pozval k dejanjem proti nemuslimanom. Avstralija je izdala opozorilo za potovanja v Turčijo po aretaciji osumljencev, ki so načrtovali teroristične napade.

Greto Thunberg so aretirali v središču Londona med demonstracijami v podporo palestinskim aktivistom, ki so gladovno stavkali. Aretacijo so potrdili različni viri, vključno s Sky News in drugimi mednarodnimi mediji.

Izraelski obrambni minister Jisrael Kac je izjavil, da Izrael nikoli ne bo popolnoma umaknil svojih vojakov iz območja Gaze. Kljub temu so Palestinci poročali o nadaljnjem izraelskem nasilju in kršitvah premirja.

Francoska mornarica je objavila posnetke operacije specialne enote, ki je v Atlantskem oceanu zasegla ribiško ladjo "ΟΥΡANIA A", ki naj bi bila v lasti "grškega Escobarja". Na ladji so našli 4,1 tone kokaina. Posadka je bila aretirana in izročena grškim oblastem, štiri osebe, vključno z domnevnim vodjo tihotapljenja, so že v priporu. Slednji zanika lastništvo nad ladjo in trdi, da jo je prodal že pred meseci.

V petek je palestinski napadalec na severu Izraela z avtomobilom zapeljal v množico in z nožem napadel ljudi, pri čemer sta umrli dve osebi, dve pa sta bili ranjeni. Napadalec je bil iz zasedenega Zahodnega brega in je bil ustreljen. Po napadu je Izrael sprožil vojaško operacijo v domnevnem napadalčevem domačem kraju na Zahodnem bregu.

Na Zahodnem bregu so izraelski naseljenci napadli palestinske domove in izruvali oljke. Pri tem je bil ranjen osemmesečni dojenček. Po navedbah organizacije za zaščito pravic Al-Baydar so naseljenci s kamni napadli hiše v bližini Hebrona, uničili pa so tudi več deset oljk v bližini Salfita.

V Jiufenu so policisti pridržali moškega iz Tainana, ki je z japonskim slamnikom in v hlačah z lučkami za meče obkrožal Tajvan z mečem dolžine 60 cm. Ker meč ni bil nabrušen, ga bodo poslali v analizo. Moškega so po zaslišanju izpustili s plačilom varščine v višini 5.000 NTD. Policijo je zanimalo, ker se je to zgodilo kmalu po napadu v tajpeški podzemni železnici.

Ukrajinski predsednik Zelenski je sporočil, da se bo v bližnji prihodnosti srečal z ameriškim predsednikom Trumpom na Floridi, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu. Zelenski je dejal, da se lahko veliko odloči še pred novim letom, saj naj bi bil dogovor o 20-točkovnem mirovnem okviru in varnostnih jamstvih blizu zaključka. Pri tem je Trump gostil tudi druge svetovne voditelje na srečanju na posestvu Mar-a-Lago, kjer so razpravljali o krhkih mirovnih sporazumih.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je ponudilo zveznim državam zaupen sporazum, ki bi omogočil odstranjevanje domnevno neupravičenih volivcev iz volilnih imenikov. Politični komentatorji pa so opozorili na potencialno sporne podrobnosti v objavljenih dokumentih o Jeffreyju Epsteinu, ki vključujejo vpliv na nacionalno varnost. Objava redigiranih dokumentov je sprožila kritike zaradi prikrivanja informacij.

Kremelj analizira mirovni načrt, ki ga je prinesel posebni odposlanec ruskega predsednika po srečanju v Miamiju. Ruski predsednik Vladimir Putin je zatrdil, da Rusija v celoti zagotavlja obrambne in varnostne izdatke. Ruska zgodovinarka Irina Šerbakova pa ocenjuje, da je Rusija pod Putinom manj stabilna kot Sovjetska zveza.

Ameriško ministrstvo za pravosodje (DOJ) je objavilo novih 8.000 dokumentov, povezanih s primerom obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Objava je sledila kritikam glede počasnosti objave in močnih redakcij v dokumentih. Vodilni demokrati v senatu pozivajo k pravnim ukrepom zaradi načina objave dokumentov.

Moskovsko sodišče je заоčno odredilo aretacijo nekdanjega svetovnega šahovskega prvaka Garija Kasparova zaradi obtožb o "оправдании terorizma". Zahtevo za aretacijo je vložila preiskovalna služba.

Moskovsko sodišče je odredilo prijetje v odsotnosti za šahovskega velemojstra in glasnega kritika Kremlja, Garija Kasparova, zaradi obtožb o "opravičevanju terorizma". Kasparov, ki je znan po svojem nasprotovanju vojni v Ukrajini in politiki Vladimirja Putina, naj bi bil obtožen zaradi svojih kritik na račun ruske invazije. Grozi mu zaporna kazen.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo mornariških bojnih ladij, ki naj bi nosile njegovo ime. Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, kot so umetna inteligenca in lasersko orožje. Napoved je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri kritizirali to potezo kot izraz Trumpovega narcizma, medtem ko so drugi poudarjali pomen posodobitve ameriške mornarice. Republikanci poudarjajo, da bo Hanwha sodelovala z ameriško mornarico pri gradnji novih fregat.

Trumpova administracija je nadaljevala z blokado venezuelske naftne industrije in poskušala spodbuditi venezuelsko vojsko, da bi odstavila Madura. ZDA so blokirale tankerje z venezuelsko nafto, kar povečuje pritisk na Madura, vendar Chevron še naprej deluje v Venezueli z izjemnim dovoljenjem Trumpove administracije, ki mu omogoča proizvodnjo in izvoz nafte kljub sankcijam.

Švicarska policija je sporočila, da je identificirala štiri žrtve nesreče v kraju Kran Montana, kjer je v požaru umrlo 40 ljudi, 119 pa je bilo poškodovanih. Med žrtvami so tudi mladi. Preiskava vzrokov za požar še poteka.

V tragičnem požaru, ki je izbruhnil med novoletnim praznovanjem v Švici, je bilo huje poškodovanih 50 oseb, ki so jih zaradi resnosti poškodb morali prepeljati na zdravljenje v tujino. Žrtve, med katerimi so predvsem mladi ljudje, so utrpele kritične opekline, ki pri nekaterih presegajo 70 odstotkov telesne površine, hkrati pa se spopadajo s hudimi poškodbami pljuč zaradi vdihavanja dima. Švicarske zdravstvene ustanove so zaradi omejenih kapacitet specializiranih oddelkov za opekline prosile za pomoč sosednje države. Zdravniki poudarjajo, da so pacienti v kritičnem stanju in da bo njihovo okrevanje dolgotrajno ter negotovo. Trenutno poteka preiskava o vzroku požara, ki je praznovanje spremenil v katastrofo narodnih razsežnosti.

Švicarski preiskovalci so identificirali 113 oseb, ki so bile poškodovane v uničujočem požaru v baru v alpskem letovišču Crans-Montana med praznovanjem novega leta. Tragični dogodek, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, so po navedbah lokalnih oblasti verjetno povzročile kresničke na steklenicah šampanjca. Te so bile postavljene preblizu stropa, kar je povzročilo hiter vžig materiala in širjenje ognja po prostoru. Generalna tožilka kantona Valais Beatrice Pilloud je potrdila, da so med poškodovanimi tudi državljani Srbije ter Bosne in Hercegovine. Preiskava incidenta še vedno poteka, oblasti pa se osredotočajo na vprašanja varnostnih standardov v objektu in morebitne odgovornosti organizatorjev zabave. Identifikacija vseh žrtev in poškodovanih je bila zaradi obsega nesreče dolgotrajna, švicarske službe pa tesno sodelujejo s tujimi diplomatskimi predstavništvi za obveščanje svojcev.

V priljubljenem smučarskem središču Crans-Montana v Švici je v zgodnjih urah novega leta izbruhnil uničujoč požar v baru Le Constellation. Po zadnjih podatkih so v nesreči umrle najmanj tri osebe, še šest ljudi pa je bilo huje poškodovanih. Stanje slednjih ostaja kritično, njihova identiteta pa zaradi hudih opeklin še ni bila uradno potrjena, kar povzroča neznosno negotovost med svojci. Med pogrešanimi je tudi šestnajstletni Arthur Brodard, ki je s prijatelji praznoval prihod novega leta. Preiskovalci še vedno ugotavljajo vzrok ognja, ki je bar popolnoma uničil. Švicarske oblasti so sporočile, da je identifikacijski postopek izjemno zahteven in zahteva analize DNK ter primerjavo zobozdravstvenih kartonov. Lokalna skupnost je v šoku, medtem ko reševalne službe nadaljujejo s preiskavo na prizorišču nesreče. Družine pogrešanih so zbrane v bližini prizorišča, kjer prejemajo psihološko pomoč, saj upanje na preživetje pogrešanih oseb sčasoma pojenja. Policija je območje zaprla za javnost, da bi omogočila nemoteno delo forenzikov.

Preiskovalci v švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana so ugotovili, da je uničujoč požar v lokalu Le Constellation najverjetneje povzročila uporaba pirotehničnih sredstev na steklenicah šampanjca. Ognjeni zublji so se hitro razširili med množico mladih obiskovalcev, ki so v lokalu praznovali silvestrovo. Po navedbah lokalnih oblasti so se iskre iz tako imenovanih fontan na steklenicah preveč približale stropni oblogi, kar je povzročilo takojšen vžig in hitro širjenje ognja. Zaradi nesreče je bilo poškodovanih več deset ljudi, med katerimi so številni utrpeli hude opekline. Žrtve, ki se večinoma borijo za življenje, so prepeljali v specializirane enote za opekline po vsej državi. Švicarske oblasti nadaljujejo s podrobno preiskavo dogodka, medtem ko reševalne ekipe opozarjajo na resnost stanja poškodovancev, ki so bili v času izbruha ognja ujeti v zaprtem prostoru. Lokal Le Constellation je v požaru utrpel ogromno materialno škodo.

V nemško prestolnico so prepeljali preživele žrtve uničujočega požara, ki je izbruhnil v baru v švicarskem letovišču Crans-Montana. Nesreča, ki se je zgodila med novoletno zabavo, je terjala življenja 40 ljudi, številni drugi pa se borijo s hudimi opeklinami in drugimi poškodbami. Berlinska specializirana bolnišnica za ponesrečence (Unfallkrankenhaus Berlin) je že sprejela prve bolnike iz Švice, ki potrebujejo nujno in visoko specializirano oskrbo. Zdravniki v Berlinu so poudarili, da bodo prihodnje 48 ur ključne za preživetje in okrevanje najhuje poškodovanih. Zaradi narave poškodb s specifičnimi opeklinami so se švicarske oblasti odločile za mednarodno pomoč pri oskrbi, saj nemške klinike veljajo za vrhunske na področju intenzivne medicine opeklin. Trenutno poteka usklajevanje logistike za morebiten sprejem dodatnih ranjencev, medtem ko preiskava o vzroku požara v priljubljenem smučarskem središču še poteka.

V priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je na silvestrovo izbruhnil uničujoč požar v enem izmed lokalnih barov, ki je zahteval približno 40 smrtnih žrtev in povzročil poškodbe pri 115 osebah. Portugalsko ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo, da sta bili v dogodek vpleteni tudi dve njuni državljanki. Ena izmed njiju je bila v požaru poškodovana, njeno zdravstveno stanje pa trenutno še ni javno znano, medtem ko drugo žensko še vedno pogrešajo. Lokalne oblasti in reševalne službe so se vso noč spopadale z ognjenimi zublji in nudile pomoč velikemu številu poškodovanih. Dogodek je pretresel turistično letovišče v času novoletnih praznovanj, ko je bilo območje polno turistov. Preiskava o vzroku požara še poteka, medtem ko konzularne službe nudijo pomoč svojcem žrtev in poškodovanih. Prizorišče nesreče ostaja zaprto za javnost, švicarske oblasti pa se trudijo identificirati vse žrtve te tragične nesreče.

V priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v noči na novo leto prišlo do katastrofalnega požara v polnem lokalu, ki se je končal s tragičnimi posledicami. Po navedbah švicarskih oblasti je v ognjenih zubljih umrlo najmanj 40 ljudi, več kot sto oseb pa je bilo poškodovanih. Dogodek je praznovanje silvestrovega v kantonu Valais spremenil v prizorišče groze, ko je ogenj hitro zajel prostore, polne obiskovalcev. Zaradi velikega števila poškodovancev s hudimi opeklinami so švicarske reševalne službe sprožile obsežno mednarodno koordinacijo za njihovo oskrbo. Več hudo opečenih bolnikov so s helikopterji in reševalnimi vozili že začeli premeščati v specializirane centre za zdravljenje opeklin v sosednji Franciji. Med prejemnimi ustanovami je center Mercy v okviru bolnišnice CHR Metz-Thionville, kjer pričakujejo še dodatne paciente, saj so švicarske kapacitete za tovrstno kompleksno oskrbo zaradi razsežnosti nesreče močno obremenjene.

V iranskem mestu Harsin v provinci Kermanšah je bil ubit Ali Azizi, član prostovoljne paravojaške milice Basidž, ki deluje pod okriljem Iranske revolucionarne garde (IRGC). Po uradnih navedbah tiskovne službe korpusa Nabi Akram so Azizija napadli oboroženi protestniki med nemiri, pri čemer naj bi podlegel poškodbam, povzročenim s strelnim orožjem in hladnim orožjem oziroma noži. Incident se je zgodil med stopnjevanjem napetosti in spopadi med varnostnimi silami ter protivladnimi demonstranti v regiji. Odnosi z javnostmi kermanšaške veje Revolucionarne garde so v uradni izjavi poudarili, da je bil Azizi tarča načrtnega napada s strani »oboroženih izgrednikov«. Oblasti dogodek obravnavajo kot mučeništvo in napovedujejo ostre ukrepe proti odgovornim za nasilje. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na različne oblike protestov odzivajo z uporabo sile, kar pogosto vodi v smrtne žrtve na obeh straneh.

V eksploziji v džamiji v sirijskem mestu Homs je umrlo najmanj osem ljudi, 21 pa je bilo ranjenih. Sirijske zdravstvene oblasti so potrdile smrtne žrtve in poškodbe.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v telefonskem pogovoru s premierjem Kambodže pozval Kambodžo in Tajsko, naj končata nasilje, ki je med državama izbruhnilo 7. decembra.

V etnično motiviranih napadih sudanskih paravojaških sil za hitro podporo (RSF) je bilo v različnih delih regije Darfur ubitih več kot 200 civilistov, vključno z ženskami in otroki. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval k takojšnji prekinitvi ognja v Sudanu zaradi stopnjevanja nasilja v Darfurju.

Hamas je obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, pri čemer je izrazil zaskrbljenost, da gre za del načrta o preselitvi Palestincev iz Gaze. Kitajska se je odzvala kritično na potezo Izraela, medtem ko je priznanje sprožilo negativen odziv v Afriki in arabskem svetu.

Izraelska vojska je vdrla v begunsko taborišče Jericho in pretepla mlade Palestince. Med racijami na Zahodnem bregu je aretirala osem ljudi in ranila dva. V spopadih med izraelskimi naseljenci in Palestinci na Zahodnem bregu je bilo ranjenih več ljudi, vključno z izraelskim državljanom. Izraelski napadi v južnem Libanonu so zahtevali eno smrtno žrtev in eno ranjeno osebo.

Na severu Izraela je palestinski napadalec ubil moškega in žensko, preden ga je ranil civilist. Na Zahodnem bregu je izraelski rezervist s štirikolesnikom povozil Palestinca, ki se je ob cesti modlil. Rezervista so aretirali in mu zasegli orožje.

Izraelska vojska je sprožila obsežno vojaško operacijo in obkolila mesto Qabatiya na severu okupiranega Zahodnega brega, kjer je živel Palestinec, ki je v petek v severnem Izraelu zabodel 18-letno Izraelko in s svojim avtomobilom povozil 68-letnega moškega. Mesto je bilo obkoljeno po napadu, v katerem sta bila ubita dva Izraelca.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je novico potrdil v zgodnjih jutranjih urah in pojasnil, da so ju z letalom že prepeljali iz države, trenutno pa se nahajata na ameriški bojni ladji USS Iwo Jima na poti v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami, ki jih je vložilo zvezno tožilstvo. Operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu in kopensko posredovanje elitnih enot Delta Force. Po navedbah Bele hiše v operaciji ni bilo smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, kljub močno zastraženim predsedniškim objektom, ki so jih ameriške sile premagale s hitrim in silovitim napadom. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varno tranzicijo oblasti in stabilizacijo države, hkrati pa nameravajo v državo poslati ameriška naftna podjetja za obnovo energetske infrastrukture. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in zahtevala dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju, medtem ko je Rusija operacijo označila za nedopustno oboroženo agresijo. Svetovni voditelji so ob dogodku razdeljeni; nekateri pozdravljajo padec diktatorja, drugi pa opozarjajo na nevaren precedens v mednarodnem pravu.

Venezuelska podpredsednica Delsy Rodriguez je v televizijskem nagovoru narodu 3. januarja ostro zahtevala izpustitev predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Silie Flores, ki so ju v okviru vojaške operacije zajele sile Združenih držav Amerike. Rodriguez je poudarila, da Venezuela ne bo nikoli postala kolonija katere koli tuje države, s čimer se je neposredno odzvala na pritiske iz Washingtona. Njen nastop je bil odgovor na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v intervjuju za The New York Post nakazal možnost pogojevanja vojaške prisotnosti s sodelovanjem venezuelskega vrha. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč izjavil, da Združene države Amerike v Venezuelo ne bodo poslale svojih vojaških enot, v kolikor bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom in izpolnila njihove zahteve. Dogajanje predstavlja vrhunec zaostrenih odnosov med državama, ki so se stopnjevali po neuspešnih pogajanjih o nadzoru nad naravnimi viri v oktobru prejšnjega leta. Trenutne razmere v Caracasu ostajajo negotove, medtem ko mednarodna javnost spremlja odziv preostalih venezuelskih institucij na aretacijo predsednika.

Zajetje Nicolása Madura s strani ameriške vojske je v Kanadi pozdravljeno kot pot do ponovne vzpostavitve demokracije v Venezueli. Venezuelski izseljenci v Chicagu so izrazili mešane občutke veselja in previdnosti glede prihodnosti. Podpredsednica Delcy Rodríguez je ponovila, da je Nicolás Maduro še vedno predsednik Venezuele in pozvala k mirnosti. Zagotovila je, da so venezuelske oborožene sile aktivirane za zaščito države, če bi se Maduru kaj zgodilo. Nekdanji ameriški veleposlanik v Venezueli se je odzval na ameriško operacijo zajetja Madura.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje s tujino, je prek družbenega omrežja X objavil ostro kritiko na račun vodstva Evropske unije in Združenega kraljestva. Dmitrijev je evropske politike označil za "prestrašene vazale", ki ne kažejo nobene neodvisne reakcije na dejanja Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah so vrednote evropskih voditeljev namenjene prodaji, zato je po njegovem mnenju nesmiselno pričakovati kakršne koli vsebinske izjave z njihove strani. Ruski uradnik je v svojem zapisu neposredno nagovoril predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas, nemškega političnega voditelja Friedricha Merza ter britanskega premierja Keira Starmerja. Dmitrijev trdi, da je trenutna evropska elita opustila suvereno politiko in se popolnoma podredila ameriškim interesom, kar po njegovem mnenju spodkopava integriteto evropskih institucij in njihovo vlogo v mednarodni skupnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bodo kmalu posvetili vprašanju Kube, kar je izjavil na tiskovni konferenci, na kateri je poročal o aretaciji Nicolása Madura v Venezueli. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je obsodil Združene države Amerike zaradi napada na Venezuelo in aretacijo predsednika Madura ter pozval Latinsko Ameriko, naj se združi proti ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci na Floridi naznanil, da bodo Združene države Amerike po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura prevzele upravljanje države v prehodnem obdobju. Trump je razkril, da venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez že aktivno sodeluje z Washingtonom, kar naj bi potrjevalo pripravljenost Caracas za politično tranzicijo pod ameriškim nadzorom. Operativno vodenje prehodnih procesov je Trump zaupal svoji ekipi za nacionalno varnost, pri čemer ključno vlogo igra zunanji minister Marco Rubio. Slednji je po predsednikovih navedbah že opravil telefonske pogovore z Rodríguezovo, s čimer so se uradno začeli postopki za prenos oblasti. Washington namerava neposredno upravljati z venezuelskimi zadevami, dokler se ne vzpostavi stabilna politična struktura, kar predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja pritiskov na Madurov režim.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Beli hiši napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale Venezuelo, dokler se ne izvede varen prehod oblasti. Trump je nedavne vojaške operacije v državi označil za "natančen in spektakularen napad", kakršnega svet ni videl že od druge svetovne vojne. Po njegovih besedah bodo državo začasno vodili uradniki, ki so del njegove administracije, z namenom, da Venezuelo rešijo pred trenutnim stanjem, ki ga je opisal kot "mrtvo državo". Ta poteza predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trump je poudaril, da bodo ZDA nadzorovale državo vse do konca tranzicijskega obdobja, pri čemer bodo ključne položaje zasedli njegovi sodelavci. Odločitev o neposrednem prevzemu upravljanja sledi vrsti prejšnjih ukrepov, vključno z zaprtjem zračnega prostora in tajnimi operacijami, ki so bile namenjene spodkopavanju režima Nicolása Madura. Svetovna javnost in opozicija v Venezueli sta razdeljeni glede legitimnosti takšnega posega, medtem ko Trump vztraja, da je to edina pot za obnovo države.

Venezuela in Kolumbija sta ob podpori Rusije in Kitajske uradno zahtevali sklic nujne seje Varnostnega sveta Združenih narodov. Razlog za zahtevo je zaostritev razmer v Venezueli, ki so jo sprožile vojaške operacije Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Zahteva po seji temelji na obtožbah o napadih in destabilizaciji regije, kar je spodbudilo mednarodno skupnost k hitremu odzivu. Srečanje najvišjega organa Združenih narodov je predvideno za ponedeljek, 5. januarja. Kolumbija, ki je pravkar nastopila mandat kot nestalna članica Varnostnega sveta, se je pri pobudi pridružila Venezueli, da bi obravnavali varnostne grožnje in kršitve suverenosti. Razprava bo osredotočena na posledice ameriškega vojaškega posredovanja in iskanje diplomatske poti za umiritev napetosti v regiji, ki jo pretresajo politični nemiri.

Donald Trump se sooča s kritikami glede svojega vedenja, političnih strategij in vpliva na republikansko stranko. Njegova družbena omrežja so polna izpadov in napadov, kar vzbuja zaskrbljenost glede njegovega mentalnega stanja. Medtem analitiki opozarjajo na morebitne negativne posledice njegove obsedenosti za republikansko stranko, medtem ko se pojavljajo vprašanja o njegovi prihodnji politični moči in sposobnosti vodenja. Razkrite so tudi podrobnosti o njegovi povezanosti z Jeffreyjem Epsteinom, kar dodatno obremenjuje njegovo podobo.

Številni republikanci ne kandidirajo na prihajajočih volitvah leta 2026, kar nakazuje na morebitne težave stranke. Analitiki poročajo o Trumpovem načrtovanju povračilnih ukrepov znotraj Bele hiše. Poudarili so, da se vse več republikancev upira Trumpu, kar kaže na njegovo politično minljivost. Prav tako so sodišča sprejela pomembne odločitve glede Trumpove agende. Nekdanji republikanski kongresnik David Jolly pa je opozoril, da republikansko stranko čaka popolna katastrofa.

Tik pred božičem je Donald Trump ponovno napadel komične pogovorne oddaje v poznih večernih urah, pri čemer je Stephena Colberta označil za 'patetično razbitino vlaka' in izjavil, da bi ga morali 'uspavati', kar pomeni, da bi morali njegovo oddajo ukiniti.

Trumpova administracija je odpoklicala skoraj 30 kariernih diplomatov z ambasadorskih in drugih visokih položajev v tujini. Sindikat, ki zastopa ameriške diplomate, je izrazil zaskrbljenost zaradi tega procesa, ki bi lahko spolitiziral zunanjo službo. Med odpoklicanimi diplomati so tudi tisti, ki jih je imenoval Biden.

Objava novih dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina je ponovno obremenila nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, saj se njegovo ime pojavlja v številnih dokumentih. Objava je sprožila kritike na račun pravosodnega ministrstva zaradi počasnosti in prikrivanja informacij. Medtem se v Trumpovem taboru pojavljajo frustracije glede komuniciranja v zvezi s temi dokumenti, nekateri pa celo pozivajo k Trumpovi odstavitvi. Odkritje dodatnih milijon dokumentov je še dodatno zamaknilo zaključek postopka objave.

Predsednik Kennedyjevega centra je ostro kritiziral glasbenika Chucka Redda, ker je odpovedal nastop na božični večer, potem ko je Bela hiša objavila, da bo Trump dodal marmorne naslone za roke. Trump je delil fotografije teh naslonov in jih označil za nekaj edinstvenega.

Stranka Kuomintang je napovedala tožbo proti petim ustavnim sodnikom (Xie Mingyang, Lü Taro, Cai Caizhen, Chen Zhongwu in You Boxiang) na okrožnem sodišču v Tajpeju zaradi domnevne kršitve zakona in zlorabe oblasti pri sojenju v zvezi z razglasitvijo dela »Zakona o ustavnem postopku« za neustavnega. Tožba je odziv na ustavno sodbo, ki jo kritizirajo, češ da posega v zakonodajno oblast in krši postopkovna pravila, saj naj ne bi bilo doseženo potrebno število sodnikov za sprejem veljavne odločitve. Tri ustavne sodnice (Cai Zongzhen, Yang Huiqin in Zhu Fumei) so podale ločena mnenja, v katerih so izrazile pomisleke glede legitimnosti sodbe.

Zdravnik Hussam Abu Safia iz Gaze je že eno leto zaprt v izraelskem zaporu, ne da bi bil obtožen. Njegovo zdravstveno stanje se je od aretacije s strani izraelskih vojakov močno poslabšalo.

Izraelske sile so v ponedeljek vdrle na zahodno območje Daraa v južni Siriji in postavile vojaško kontrolno točko, ki omejuje gibanje civilistov, poročajo lokalni mediji. Ta poteza je zadnja v nizu nedavnih izraelskih vdorov na to območje.

Po poročanju tujih medijev, vključno z revijo Military Watch Magazine (MWM), so obsežne dobave ameriškega orožja Ukrajini izčrpale zaloge Združenih držav. Pomanjkanje naj bi ogrozilo operativne sposobnosti ameriške vojske.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bodo tamkajšnje varnostne sile uporabile strelno orožje proti mirnim protestnikom. Trump je poudaril, da so ZDA pripravljene in odločene ukrepati, v kolikor se bo nasilje nad civilnim prebivalstvom nadaljevalo. Protesti v Iranu so izbruhnili preteklo nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti iranske valute in slabšanja gospodarskih razmer. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami ponovno zaostrile, saj je Trump dejal, da so ameriške sile v polni pripravljenosti. Njegove besede, da so ZDA "repetirane", neposredno nagovarjajo iransko vodstvo, naj se vzdrži uporabe sile. Razmere v državi so kritične, saj nezadovoljstvo prebivalstva raste, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja morebitne odzive iranskih varnostnih organov na predsednikove grožnje.

V Združenih državah Amerike, blizu obale Teksasa, se je v ponedeljek zrušilo mehiško vojaško letalo. V nesreči je umrlo šest ljudi. Letalo je poletelo iz Meride v mehiški zvezni državi Jukatan in prevažalo otroka s hudimi opeklinami v bolnišnico v Galvestonu. Vzrok nesreče zaenkrat še ni znan, letalo pa je strmoglavilo v morje tik pred pristankom na letališču Scholes.

Trump je po srečanju z Zelenskim svoje svetovalce poslal Putinu, da ga obvestijo o vsebini pogovorov. Putin je Trumpa obvestil o poskusu napada z brezpilotnimi letalniki na njegovo rezidenco. ZDA naj bi Kijevu svetovale, naj ne zahteva premirja, temveč naj se osredotoči na celovito rešitev konflikta. Leta 2025 sta Putin in Trump opravila 10 telefonskih pogovorov.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo ameriških vojnih ladij, ki bodo poimenovane po njem in bodo del "Zlate flote". Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot samovšečno potezo, spet drugi pa so jo pozdravili kot okrepitev ameriške mornarice. Trump je dejal, da bodo nove ladje najhitrejše, največje in stokrat močnejše od vseh dosedanjih bojnih ladij, opremljene pa bodo tudi z umetno inteligenco in lasersko tehnologijo. ZDA načrtujejo sodelovanje z južnokorejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Mar-a-Lagu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili izpade električne energije in žrtve. Kljub temu sta oba predsednika izrazila optimizem glede možnosti dosega dogovora, čeprav podrobnosti ostajajo nejasne. Trump je omenil pogovor s Putinom pred srečanjem z Zelenskim. Evropski voditelji so bili kritični do ameriškega načrta in ga označili za preveč naklonjenega Rusiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v nedeljo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje poteka v času, ko ZDA pospešujejo prizadevanja za mirovni dogovor med Kijevom in Moskvo. Rusija je obtožila Ukrajino in njene zaveznike iz EU, da poskušajo torpedirati mirovni načrt ZDA. Trump je izrazil optimizem glede možnosti dosega dogovora, medtem ko Rusija poudarja, da se ukrajinski mirovni načrt razlikuje od tistega, o katerem so se pogovarjali z ZDA. Sočasno je Rusija izvedla napade na Kijev, zaradi česar je na stotisoče ljudi ostalo brez elektrike.

Švicarska policija je tri dni po uničujočem požaru v lokalu Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana identificirala prve štiri smrtne žrtve. Po navedbah kantonalne policije Valais gre za švicarske državljane, stare med 16 in 21 let. Med identificiranimi so dve dekleti, stari 21 in 16 let, ter dva fanta, stara 18 in 16 let. Njihove posmrtne ostanke so že predali družinam, medtem ko forenzične ekipe nadaljujejo z identifikacijo preostalih žrtev, kar otežujejo hude opekline na truplih. V tragediji, ki se je zgodila med praznovanjem novega leta, je po uradnih podatkih umrlo 40 ljudi, 119 pa jih je bilo poškodovanih. Identifikacijski postopki potekajo s pomočjo analize DNK in v sodelovanju z Inštitutom za sodno medicino ter enoto za identifikacijo žrtev nesreč (DVI). Nekatere izmed huje poškodovanih oseb bodo zaradi specifičnih potreb zdravljenja opeklin prepeljali v specializirane bolnišnice v tujini. Oblasti so poudarile, da preiskava o vzrokih požara še poteka, nadaljnje informacije pa bodo javnosti posredovali takoj, ko bo to mogoče.

Švicarske oblasti so sporočile, da bodo skoraj polovico od 119 huje poškodovanih v katastrofalnem požaru v baru v smučarskem središču Crans-Montana zaradi resnosti njihovih poškodb premestili na zdravljenje v tujino. Švicarski zvezni urad za civilno zaščito je v soboto potrdil, da bodo do nedelje v tuje specializirane klinike prepeljali 50 pacientov, ki potrebujejo dolgotrajno in zahtevno oskrbo. Zdravniki v tamkajšnjih bolnišnicah poročajo o izjemno težkih poškodbah, ki so posledica tako ognja kot silovite eksplozije, ki je sledila začetnemu vžigu. Zdravstveno osebje v kantonu Valais je pojasnilo, da so morali številne žrtve že večkrat operirati, vendar so njihove potrebe po specializirani oskrbi na oddelkih za opekline presegle trenutne zmogljivosti švicarskega zdravstvenega sistema. Požar, ki je izbruhnil med novoletnim praznovanjem v priljubljenem lokalu, je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 smrtnih žrtev, število poškodovanih pa ostaja visoko, pri čemer so mnogi v kritičnem stanju. Odločitev o premeščanju v tujino je bila sprejeta v okviru mednarodne solidarnosti in protokolov za nesreče večjih razsežnosti.

Švicarska policija je začela postopek identifikacije prvih žrtev katastrofalnega požara, ki je v novoletni noči opustošil priljubljeno smučarsko središče Crans-Montana. Po zadnjih uradnih podatkih je v tragediji, ki se je zgodila v nabito polnem baru Le Constellation, življenje izgubilo 40 ljudi, 119 oseb pa je bilo ranjenih, med njimi mnogi s hudo stopnjo opeklin. Med žrtvami je po potrjenih navedbah 16 francoskih državljanov, medtem ko devet oseb še vedno pogrešajo. Preiskovalci na prizorišču nesreče še vedno ugotavljajo natančen vzrok požara, ki mu je sledila silovita eksplozija. Delo forenzičnih ekip je izjemno zahtevno zaradi obsega uničenja in stopnje poškodb na truplih. Lokalno okolje ostaja v šoku, medtem ko reševalne službe nadaljujejo s preiskovanjem ruševin. Francoske oblasti tesno sodelujejo s švicarskimi kolegi pri pomoči ranjenim rojakom in obveščanju svojcev žrtev.

Število gospodinjstev, ki so ostala brez elektrike v jugozahodnem Berlinu zaradi požara na kabelskem mostu, je bilo natančneje določeno na 45.000, kar je nekoliko manj od prvotnih ocen. Izpad se je zgodil ob mrzlem vremenu in sneženju, kar je otežilo razmere, saj je verjetno prekinilo tudi delovanje ogrevalnih sistemov.

Tajvanska policija je v jutranjih urah pridržala 15-letnega najstnika, ki je na postaji podzemne železnice Dingxi v Novem Tajpeju zanetil požar. Osumljenec je v košu za smeti zažgal toaletni papir, kar je sprožilo alarmni sistem, nato pa je s prizorišča pobegnil z vlakom. Požar so hitro pogasili uslužbenci postaje in varnostniki s pomočjo gasilnih aparatov, pri čemer nihče ni bil poškodovan. Organi pregona so po prejemu obvestila osumljenca izsledili in ustavili na postaji Yuanshan v Tajpeju. Po pridržanju je mladostnik svoje dejanje utemeljil zgolj kot zabavo. Uprava tajpeške podzemne železnice (TRTC) je sporočila, da mu zaradi kršitve zakona o javnem prevozu grozi visoka denarna kazen v višini od 10.000 do 1.000.000 tajvanskih dolarjev. Primer so prevzeli preiskovalci policijske postaje Yonghe v Novem Tajpeju. Incident se je zgodil v času povečanih varnostnih napetosti na tajvanskem prometnem omrežju, saj so oblasti po nizu decembrskih varnostnih incidentov in nasilnih dejanj že pred tem poostrile nadzor. Kljub hitremu odzivu policije dogodek poudarja izzive pri zagotavljanju varnosti v javnem potniškem prometu pred prihajajočimi prazniki.

V mestu Sergijev Posad v moskovski regiji je v dopoldanskih urah izbruhnil obsežen požar na tržnici »Ščedruha«. Ognjeni zublji so po podatkih ruskega ministrstva za izredne razmere zajeli trgovske paviljone na ulici 1. Ribnaja in se razširili na površino približno 3000 kvadratnih metrov. Ruske gasilske enote so bile nemudoma napotene na prizorišče, kjer so si prizadevale omejiti širjenje ognja, da bi preprečile uničenje sosednjih objektov. Požar je povzročil precejšnjo gmotno škodo, saj so številni prodajni prostori popolnoma zgoreli. Informacij o morebitnih žrtvah ali poškodovanih osebah tiskovna služba ministrstva sprva ni podala, prav tako še ni znan vzrok za nastanek požara. Lokalni prebivalci so poročali o gostem črnem dimu, ki se je dvigal nad mestom, medtem ko so pristojne službe začele preiskavo o okoliščinah incidenta in morebitnem kršenju varnostnih predpisov na območju tržnice.

V ruskem mestu Sergijev Posad, ki se nahaja v moskovski regiji, so se gasilci v sredo, 3. januarja, spopadali z obsežnim požarom, ki je zajel prodajne paviljone na tržnici Ščedruha. Po podatkih ruskega ministrstva za izredne razmere (MČS) je ogenj na ulici 1-ja Ribnaja zajel površino približno 3000 kvadratnih metrov. Intervencijo je oteževala visoka požarna obremenitev v objektih, kjer se nahajajo različni trgovski prostori. Na prizorišču je posredovalo 57 gasilcev z 18 kosi gasilske opreme, ki so si prizadevali omejiti širjenje ognja na sosednje objekte. Poročil o morebitnih žrtvah ali poškodovanih v času prve faze gašenja ni bilo. Ruske oblasti so sprožile preiskavo o vzroku požara, medtem ko so ekipe na terenu izvajale operacijo gašenja in preprečevanja nadaljnje gmotne škode v tem pomembnem lokalnem trgovskem središču.

Avstralski organi pregona so uradno obtožili žensko umora in povzročitve hudih telesnih poškodb po sumljivem požaru, ki je prejšnji mesec zajel stanovanjsko hišo v predmestju Clyde North na jugovzhodu Melbourna. Ognjeni zublji so popolnoma uničili objekt, pri čemer je življenje izgubil 44-letni moški, medtem ko je bil 46-letni moški s kritičnimi poškodbami prepeljan v bolnišnico. Preiskovalci so ugotovili, da je bil požar v objektu, ki je služil kot skupinsko bivališče, podtaknjen namerno. Incident v Clyde Northu se je zgodil v obdobju, ko se avstralska javnost spopada z več podobnimi primeri nasilnih dejanj, povezanih s požigi. Policija ni razkrila motiva za napad, vendar so potrdili, da so bili vsi vpleteni stanovalci iste hiše. Obtožena ženska se bo morala zagovarjati pred sodiščem zaradi povzročitve smrti in ogrožanja javne varnosti, medtem ko preiskava okoliščin dogodka ostaja odprta, da bi ugotovili natančno zaporedje dogodkov, ki so privedli do tragedije.

Rusija in Malezija nadaljujeta prizadevanja za vzpostavitev neposrednih letalskih povezav med državama. Ministrstvi za promet obeh držav aktivno delata na uresničitvi tega cilja.

Ruska zračna obramba je sporočila, da je v treh urah prestregla in uničila 111 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, od tega osem nad Moskvo. Moskovski župan Sergej Sobjanin je dodal, da so kasneje sestrelili še enajst dronov, ki so bili usmerjeni proti prestolnici. Zaradi varnostnih razlogov so bili začasno omejeni letalski promet na moskovskih letališčih Vnukovo in Šeremetjevo.

Kazahstanska preiskava strmoglavljenja letala Azerbaijan Airlines (AZAL) pri Aktau decembra 2024 je odkrila poškodbe na letalu, ki so jih povzročili neznani bojni elementi. Preiskovalci niso našli sledi eksploziva, so pa uspešno dešifrirali podatke iz zapisovalnikov letalskih podatkov. Poročilo o tveganjih povezanih z leti nad konfliktnimi območji ali v njihovi bližini se pripravlja.

Župan Tajpeja, Chiang Wan-an, se je vrnil iz Šanghaja po hitrem obisku foruma Dvojnega mesta, s čimer je postal župan z najkrajšim bivanjem v Šanghaju med forumom. Prav tako se ni srečal z direktorjem kitajskega urada za tajvanske zadeve, kot sta to storila njegova predhodnika ob drugem obisku Šanghaja. Forum je bil tudi najkasneje izveden doslej. Chiang Wan-an je med nagovorom na forumu omenil "gibanje 4. maja v Republiki Kitajski" in poudaril "Republiko Kitajsko in demokracijo", izrazil pa je tudi upanje, da Tajvanska ožina ne bo več povezana z nemiri, ampak z mirom.

Na mejnih prehodih med Poljsko in Ukrajino so nastali večkilometrski zastoji, kjer je obtičalo na stotine osebnih in tovornih vozil ter avtobusov. Čas čakanja na nekaterih odsekih dosega do 20 ur. Najtežje je na kontrolnih točkah Krakovec in Šegini. V preteklem dnevu je mejo prečkalo skoraj 67.000 ljudi, pri čemer je bilo število tistih, ki so vstopili v Ukrajino, za približno 3.500 večje od tistih, ki so jo zapustili.

Tajvanski parlament je soglasno podaljšal davčne olajšave za nakup električnih vozil, vključno z oprostitvijo davka na blago in davka na uporabo, za dodatnih pet let, do 31. decembra 2030. Cilj te poteze je spodbuditi prehod na električna vozila in zmanjšati emisije.

V Laosu je bil 26. decembra odprt peti most prijateljstva med Laosom in Tajsko, ki prečka reko Mekong. Most dolžine 1.350 metrov znatno skrajšuje razdaljo od Buengkana na severovzhodu Tajske, preko Bolikhamxaya v osrednjem Laosu, do mejnega prehoda Cau Treo v vietnamski provinci Ha Tinh na nekaj več kot 200 km, v primerjavi s prejšnjimi več kot 350 km. To ustvarja najkrajšo in najpriročnejšo pot za prevoz blaga s Tajske v Vietnam.

Ameriška vojska je ponovno napadla domnevno tihotapsko ladjo, pri čemer je ena oseba umrla. ZDA opravičujejo napade s protidrogo, medtem ko kritiki menijo, da gre za kršitev mednarodnega prava.

Po spletu kroži videoposnetek novega prototipa kitajskega šestega generacije bojnega letala J-36 (model uradno ni potrjen), ki ga je izdelala letalska industrijska skupina Chengdu. Analitiki ocenjujejo, da naj bi razvoj letala potekal hitreje od prvotnih načrtov, kar nakazuje izginotje "cevi za merjenje hitrosti zraka".

Rusko zunanje ministrstvo je pridržanje ruskega kontejnerskega plovila Adler s strani Švedske označilo za kršitev mednarodnega prava. Moskva upa, da Stockholm ne bo zaostroval napetosti v regiji, saj meni, da je poteza švedskih oblasti v nasprotju z mednarodnimi normami.

Iranske oblasti so usmrtile Agila Kešavarza, obtoženega vohunjenja za izraelski režim in sodelovanja z izraelsko vojsko ter obveščevalno agencijo Mossad. Usmrtitev je bila izvedena po potrditvi smrtne kazni na vrhovnem sodišču in zaključku vseh pravnih postopkov.

Tajvanski izvršni organ je sprejel spremembe zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko, ki zaostrujejo nadzor nad obiski javnih uslužbencev v celinski Kitajski. Nova pravila zahtevajo, da mora določeno število javnih uslužbencev, vključno z nižjimi uradniki in policisti, pridobiti dovoljenje za potovanje na Kitajsko.

Na sodišču v Tel Avivu je med sojenjem izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju zaradi obtožb o korupciji prišlo do verbalnih napetosti.

Albanski premier Edi Rama je v svojem podcastu "Flasim" obsodil pripor nekdanjih voditeljev UÇK v Haagu kot neutemeljeno in krivično dejanje. Rama je poudaril, da je bil Hashim Thaçi prijet brez sojenja in obtožnice, ter da proces proti nekdanjim voditeljem UÇK izvira iz farse, ki se je začela v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope in se nadaljevala na Specialnem sodišču v Haagu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je s podpisom odloka odvzel državno štipendijo evropski prvakinji v skokih v vodo, Sofiji Liskun, in njenemu trenerju, ker se je Liskunova, rojena v Lugansku, odločila nastopati za Rusijo.

Messijevo družino je pred božičem pretresla novica o hudi prometni nesreči, v kateri se je v Miamiju hudo poškodovala njegova 32-letna sestra Maria Sol. Nesrečo je objavila televizija ‘America TV Lam‘, poročali pa so tudi številni svetovni mediji.

Indija je izrazila zavezo, da bo iz tujine pripeljala gospodarske begunce, vključno z Lalitom Modijem in Vijayem Mallyo, da bi se soočili z zakonom. Premier Modi je spomnil na pomembne dogodke v letu 2025, ki so, po njegovem mnenju, državi dali večjo samozavest, in poudaril, da svet gleda na Indijo z velikimi pričakovanji zaradi njene mladine.

Ruandske varnostne sile (RSF) so se udeležile športnih aktivnosti z lokalnim prebivalstvom v provinci Cabo Delgado v Mozambiku. Po šestih letih bo kolesarska dirka Tour du Rwanda leta 2026 ponovno potekala v Nyamirambu. Ruanda je sprejela 143 učiteljev iz Zimbabweja, ki bodo pomagali izboljšati kakovost izobraževanja. V Gatsibu pa je program 'Papa Rumuri' spodbudil moške k aktivnejši vlogi v zgodnjem otroštvu.